Svetovna zdravstvena organizacija, Evropska komisija ter Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni so izrazili resno zaskrbljenost, ker po Evropi spet opazno narašča število primerov ošpic. To pomeni, da se je odstotek cepljenih otrok marsikje zmanjšal pod zahtevanih 95 %. Cepiva proti ošpicam so učinkovita in že zelo dobro preverjena, vseeno pa mnogi starši ne razumejo, zakaj je cepljenje pomembno.

Zadnja večja kriza glede izbruhov primerov ošpic se je po Evropi dogajala leta 2018, tedaj pa so bila žarišča v Italiji, Romuniji in Srbiji. Sedaj se zgodba očitno spet ponavlja. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je namreč zaradi vse večjega števila primerov obolelih z ošpicami v zadnjih mesecih opravil novo analizo dejanskega stanja po vsem kontinentu. Rezultati so zaskrbljujoči.

Ugotovljeno je bilo, da je povečanje primerov še posebej nevarno na tistih območjih, kjer so stopnje precepljenosti (pre)nizke in tam obstajajo skupine necepljenih ljudi. Največje tveganje za izbruh ošpic je pri dojenčkih (do 1 leta starosti so še premladi za cepljenje) ter pri necepljenih otrocih, ki so mlajši od 5 let. Tudi imunsko oslabljeni otroci in odrasli pa so izpostavljeni precej večjemu tveganju za hude bolezni in je tudi njihova umrljivost večja.

»Za prekinitev prenosa te zelo nalezljive bolezni (ošpic) je treba z dvema odmerkoma cepiva cepiti 95 % ali več prebivalstva. ECDC spodbuja organe javnega zdravja, naj ohranijo visoko stopnjo precepljenosti, zagotovijo zmogljivosti nadzora, zgodnjega odkrivanja, diagnosticiranja in nadzora izbruhov ter povečajo ozaveščenost zdravstvenih delavcev in javnosti,« so pravkar sporočili z ECDC in z Evropske komisije.

Podobno so alarm pred kratim zazvonili v Svetovni zdravstveni organizaciji, kjer so ugotovili, da je lani v Evropi število okužb z ošpicami naraslo za 30-krat. Decembra je bila  na primer epidemija ošpic v Romuniji, ta mesec pa je izbruhnila v Sarajevu. Podobnost z letom 2018 ni naključna, saj imata Bosna in Hercegovina ter Romunija stopnji cepljenosti, ki sta med najnižjimi v Evropi, zato je največja verjetnost, da bo tam kdo zbolel.

Necepljenost se sicer pogosto pojavlja pri otrocih priseljencev iz manj razvitih držav sveta, pri otrocih raznih verskih gorečnežev in pri otrocih ‘zavednih’ staršev, ki nasprotujejo vsakemu cepljenju. Mnogi zdravstveni delavci pa menijo, da je tako nepričakovan porast obolenj po vsem evropskem kontinentu v veliki meri posledica vseh kampanj proti cepljenju, do katerih je prihajalo med pandemijo Covida 19.

Zato so z Evropske komisije in z Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje tokrat posebej spomnili, da obstaja več cepiv proti ošpicam in da so vsa varna, saj so že dobro preverjena. Obvezno cepljenje proti ošpicam je bilo na primer v tedanji Socialistični republiki Sloveniji uvedeno že leta 1968, do pred nekaj leti pa se prav nikomur ni zdelo sporno.

Tudi Evropski parlament je pred šestimi leti v sporočilu za javnost posebej poudaril, da je mumpsu, ošpicam oslovskemu kašlju in otroški paralizi skupno dejstvo, da jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. Svetovna zdravstvena organizacija pa je tedaj ocenila, da je cepljenje vsako leto rešilo od dva do tri milijone življenj, predvsem otroških.