Napad desničarskih privržencev bivšega brazilskega predsednika Bolsonara na sedeže državnih institucij je včeraj sprožil enoten val ogorčenja po vsem svetu. Prvič po dolgem času so ZDA, Rusija, EU in Kitajska složno obsodile ta napad na demokracijo, podobno so bile v obsodbah soglasne tudi vse južnoameriške vlade – tako leve, kot sredinske in tudi desne vlade.

Včerajšnja zunanjepolitična novica dneva je bila nedvomno napad na kongres, vrhovno sodišče in sedež vlade, do katerega je prišlo v brazilski prestolnici Brasilii. Tam so namreč desničarski privrženci bivšega predsednika Jairja Bolsonara ponovili nasilni in neuspešni poskus prevzema oblasti, kakršnega so ga 6. januarja lani v ZDA poskusili izpeljati podporniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Podobnosti obeh dogodkov močno bodejo v oči, pa ne le zaradi datuma. V obeh primerih je namreč desnica tesno, a povsem regularno izgubila na volitvah za predsednika države. V obeh primerih se po porazu del najzvestejših privržencev desničarskega kandidata ni sprijaznil z razpletom, ampak se je takoj zatekel k izgovorom o domnevnih volilnih prevarah, potem pa je odgovoril s fizičnim napadom na sedeže najvišjih demokratičnih institucij.

Obstaja pa še ena zanimiva podobnost med letošnjim dogajanjem v Brasilii in lanskimi dogodki v Washingtonu. Tako Trump kot tudi Belsonaro sta se namreč ob koncu svojih predsedniških mandatov zatekla na Florido. Medtem ko tako oba najbrž uživata na floridskem soncu, pa je bilo včeraj v Braziliji aretiranih preko 400 prevratnikov. Poleg tega se sedaj najbrž obeta večja čistka med tistimi brazilskim varnostnimi in političnimi organi, ki niso preprečili napada na državne institucije.

Napad desničarskih privržencev bivšega brazilskega predsednika pa je imel za desnico precej nepričakovan efekt – sprožil je enoten val ogorčenja po vsem svetu. Prvič po dolgem času so Združene države Amerike, Rusija, Evropska unija in Kitajska složno obsodile ta napad na demokracijo, podobno pa so bile v obsodbah soglasne tudi vse južnoameriške vlade, ne glede na to, ali so levo, sredinsko ali desno usmerjene. 

Celo sam Jair Belsonar je nasilno dogajanje baje obsodil in zatrdil, da s tem nima prav nič. Aktualni predsednik Brazlije Luiz Inacio Lula da Silva pa je napad označil za fašističnega, v Brasilio napotil dodatne zvezne varnostne enote ter obljubil, da bodo vsi vpleteni strogo kaznovani. Sicer je prav fizičen nasilen napad na sedeže najvišjih demokratične institucije ena od najbolj prepoznavnih značilnosti fašizma.

O tem tipičnem fašističnem ‘modus operandi’ pričajo številni zgodovinski dogodki, kot so Mussolinijev pohod na Rim (1922), Hitlerjev neuspešni puč v minhenski pivnici (1923), spodleteli ‘golpe Borghese’ v Italiji leta 1970, Pinošejev puč v Čilu 1973 (čilsko vojaško letalstvo je tedaj bombardiralo lasten parlament), vojaška zasedba španskega parlamenta leta 1981…