Z Ministrstvo za digitalno preobrazbo so predstavili kratko zgodovino e-vročanja v Sloveniji in pa tudi podatek, da je v sistem elektronskega vročanja danes vključenih že skoraj 300 javnih institucij. Zato naj bi letno institucije že zaradi usihanja klasičnih poštnih pošiljk privarčevale približno 5 milijonov evrov.
Z e-vročanjem se porabi precej manj papirja, kuvert, znamk in časa (foto: pxhere.com)
V mesecu novembru leta 2020 je bila za potrebe elektronskega poslovanja prvič uvedena storitev e-vročanje. Nedvomno se je to zgodilo ob pravem času, saj je tedaj kraljevala pandemija koronavirusa Covid-19, zato je bilo fizično vročanje precej oteženo, če že ne povsem nemogoče. Nato je ‘Zakon o debirokratizaciji’ konec leta 2021 prinesel poenostavitve postopkov z možnostjo vročanja v navadne elektronske predale.
Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo (MDP) so nato razvili centralni sistem za e-vročanje SI-CeV, ki ima vlogo ‘križišča’ za usmerjanje pošiljk med pošiljatelji in naslovniki. »Rešitev omogoča institucijam v javnem sektorju, da lahko elektronsko vročajo iz svojih dokumentnih sistemov oz. prejmejo vročitve od drugih institucij. Trenutno je v sistem elektronskega vročanja vključenih že skoraj 300 javnih institucij.
V pripravi pa je tudi možnost seznanitve s potrditvijo, ki bo državljanom omogočila, da se vročitev izvede v navaden elektronski predal državljana s potrditvijo prevzema prek kratkega sporočila SMS, poslanega na mobilni telefon. Prav tako bo kmalu možno udi elektronsko vročanje v skladu z Zakonom o pravdnem postopku. Obe nadgradnji e-vročanja bosta na voljo že do konca tega leta,« so pojasnili z MDP.
Pred nekaj tedni so na MDP skupaj z zastopniki Ministrstva za javno upravo (MJU) izvedli posebno usposabljanje za uporabo elektronskega vročanja, ki je bilo namenjeno uradnim osebam in se ga je udeležilo skoraj 1000 javnih uslužbencev.
Preedvsem pa je storitev e-vročanja tudi opazno cenejša v primerjavi s fizičnim vročanjem, saj naj bi samo zaradi manjšega števila poštnih pošiljk v 269 institucijah, ki so danes vključene v sistem za e-vročanje, prihranili okrog 5 milijonov evrov na leto.