Medtem ko se spopadi v Ukrajini nadaljujejo in o mirovnih pogajanjih ni prav veliko govora, pa z Evropske komisije prihaja novica, ki morda le ni tako nedolžna, kot se zdi. Hrvaška, Francija in Poljska se bodo namreč pridružile strateškim rezervam EU za kemične, biološke in radiološke izredne dogodke. Možnost jedrskega incidenta je torej dovolj velika, da se je Komisija EU lotila resnih priprav nanj, pa tudi od drugje prihajajo resna opozorila.

Z Evropske komisije so sporočili, da bodo po novem tudi Hrvaška, Francija in Poljska (poleg Finske) gostile posebne strateške zaloge programa RescEU za odziv na jedrske, kemične, biološke in radiološke grožnje. Zaloge vključujejo protistrupe, antibiotike, cepiva, pomirjevala in sredstva za preventivno zdravljenje, poleg tega pa še posebno opremo za odzivanje na vse te grožnje – detektorje, zaloge za dekontaminacijo in osebno zaščitno opremo.

»Da bi izboljšala pripravljenost in odziv EU na kemične, biološke, radiološke in jedrske (CBRN) grožnje, Komisija EU gradi strateške rezerve odzivnih zmogljivosti prek mehanizma EU za civilno zaščito in organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA). Danes so se Hrvaška, Francija in Poljska pridružile Finski in gostile zaloge rescEU v skupni vrednosti 545,6 milijona evrov,« so pojasnili s Komisije EU.

Spomnili so še, da je bil pravkar objavljen še drug soroden razpis v skupni vrednosti 636 milijonov EUR, ki se osredotoča na odziv na patogene s pandemičnimi možnostmi, JRKB grožnje in protimikrobno odpornost. Seveda so ljudje lahko izpostavljeni JRKB agentom zaradi naključnih nesreč (npr. izliva v kemični tovarni, nesreče v jedrski elektrarni, širjenje nalezljive bolezni) in zaradi namernih dejanj (npr. teroristični napad, osebno maščevanje, protestna akcija).

Vendar pa so pri Komisiji EU v obvestilo za javnost dodali še zaskrbljujoč stavek, ki posebej omenja možnost, da bi lahko prišlo do jedrskega incidenta v Ukrajini. V državi, kjer je leta 1986 že prišlo do hude jedrske nesreče v Černobilu, pravkar poteka ruska agresija. Pred meseci so sicer Ukrajinci sami streljali na nuklearko v Energodaru, ki so jo zasedli Rusi, a je mednarodna misija atomske agencije IAEA nekako le uspela umiriti razmere.

Če je ta jedrska nevarnost usahnila, pa se je kmalu pojavila druga, najbrž še precej večja. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč večkrat omenil, da bo Rusija uporabila tudi jedrsko orožje, če se znajde v resni nevarnosti. To pa lahko pomeni marsikaj. Potem se je pred dnevi oglasil predsednik ZDA Joe Biden, ki je vse posvaril, da svetu grozi jedrsko uničenje prvič po kubanski raketni krizi leta 1962.

Sedaj je reagirala še Komisija EU, ki je vzpostavila širši sistem strateških rezerv za primer kemične, biološke, radiološke in jedrske (CBRN) grožnje. Nazadnje se je oglasil tudi župan Kijeva Vitalij Kličko, ki je spomnil, da se ob ruski agresiji ne sme pozabiti na možnost uporabe atomskega orožja in da bi vsaka nuklearna eksplozija najbrž vplivala kar na ves planet (ob černobilski nesreči leta 1986 so bile na primer s sevanjem okužene tudi nekatere rastline v vzhodni Sloveniji).

Če imajo Komisija EU, predsednik ZDA, župan Kijeva in predsednik Rusije podobno mnenje o isti zadevi, jim je najbrž potrebno pozorno prisluhniti. In ker je vse pogosteje govora o jedrskem incidentu, so morda razmere še precej bolj resne, kot si mislimo.