Kot da po svetu v letu 2023 ni bilo dovolj nasilja, se je pravkar pojavilo novo krizno žarišče. V Venezueli so namreč izpeljali referendum, v katerem so z ogromno večino izglasovali priključitev pokrajine Essequibo, ki sicer tvori ogromen zahodni del sosednje države Gvajane.
Gvajanska vojska je bila danes še na obmejnem območju z Venezuelo, jutri pa … (foto: FB Visit Guyana).
Venezuelske oblasti so potrdile, da je približno 96% volivcev na referendumu potrdilo ozemeljske zahteve njihove države nad tremi četrtinami sosednje Gvajane. Venezuelske volivce so na referendumu spraševali, ali podpirajo priključitev spornega ozemlja, znanega kot Essequibo, podelitev državljanstva sedanjim in bodočim prebivalcem tega območja in zavrnitev pristojnosti najvišjega sodišča ZN pri reševanju ozemeljskega nesoglasja.
Seveda so na tako imenovanem solidarnostnem referendumu skoraj vsi volivci v Venezueli glasovali za suverenost nad Essequibom, referenduma pa naj bi se udeležilo skoraj 10,5 milijona od 20,7 milijona venezuelskih volilnih upravičencev. Sicer si je Venezuela to zelo redko naseljeno ozemlje, ki ga je od 1840 Velika Britanija štela kot del svoje kolonije Britanske Gvajane, lastila že vsaj od leta 1898.
Leto zatem je namreč Venezuela zahtevala mednarodno arbitražo, ki pa je skoraj vso sporno ozemlje dodelila Veliki Britaniji. Venezuela je sprva pristala na to odločitev, a se je 40 let kasneje izkazalo, da so bili sodniki zelo pristranski. Že to, da sta bila poleg dveh Američanov in Rusa preostala dva sodnika v tej arbitraži Britanca, pove veliko. Ko je Gvajana leta 1966 postala neodvisna od Velike Britanije, je Venezuela ponovno sprožila vprašanje suverenosti nad tem ozemljem.
Vendar pa do danes, 57 let kasneje, mednarodne pravne in diplomatske strukture niso znale najti rešitve. Medtem se je leta 2015 v Gvajani pojavil ameriški naftni velikan Exxon, kjer danes deluje kot ExxonMobile Guyana. Ta je letos odprl že svojo tretjo plavajočo morsko črpališče, v naslednjih letih pa naj bi jih še tri. V Venezueli pa imajo zadnja let ogromne težave zaradi pomanjkanja bencina, saj celo državo oskrbuje zadnja delujoča rafinerija.
Tudi v pokrajini Essequibo naj bi se nahajali bogati viri nafte in mineralov. Gvajanci imajo nedvomno radi svojo svobodo, svojo državo in dobro plačane službe v ameriški naftni industriji, vendar prebivalstvo te države šteje le nekaj več kot 800.000 ljudi. Venezuelcev pa je 28, 2 milijona, poleg tega pa jim vlada avtoritativen režim Madura, ki rade volje uporablja nasilje in orožje. Če torej venezuelska vojska prestopi mejo, je Gvajanci sami ne bodo mogli pregnati nazaj.