V zadnjih letih se po svetu vse več pozornosti posveča varovanju nesnovne kulturne dediščine – gre predvsem za običaje, znanja in izročila. Tako je minule dni v kolumbijski prestolnici potekalo že 14. zasedanje mednarodnega Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki se ga je udeležilo tudi slovensko zastopstvo.

Belokranjske pisanice so med 72 enotami in 200 nosilci nesnovne kulturne dediščine, ki so uradno vpisane v slovenski Register (foto: N. Židov/nesnovnadediscina.si)

14. zasedanja Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine se je v Bogoti udeležila tudi slovenska delegacija, oziroma Ministrstvo za kulturo RS (MK). Prav na MK namreč financirajo državno javno službo varstva nesnovne dediščine, ki jo opravljajo Koordinator varstva nesnovne dediščine, državni in pooblaščeni muzeji ter Zavod za varstvo kulturne dediščine. Sicer po Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine le-ta:»… pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezani orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine.

Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, in zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti«, kar je zapisano na uradnem spletnem mestu nesnovnadediscina.si. Tokrat so bile v Kolumbiji med osrednjimi točkami zasedanja na vrsti obravnave različnih predlogov držav za mednarodno prepoznavo svojih elementov nesnovne kulturne dediščine.

Kar 35 novih elementov je bilo tako vpisanih na ‘Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva’, 5 elementov na ‘Seznam nesnovne kulturne dediščine’, ki jo je treba nemudoma zavarovati, 2 elementa pa sta bila vključena v ‘Register dobrih praks’. »Vsi skupaj dokazujejo raznolikost nesnovne kulturne dediščine, so v ponos skupnostim, ki se z njimi identificirajo, predvsem pa bo vpis na UNESCO sezname prispeval k njihovem ohranjanju in ozaveščanju o pomenu nesnovne kulturne dediščine na splošno,« so glede zadnega zasedanja še pojasnili z MK.

Dodali pa so tudi zanimivo podrobnost – da so zaradi ponavljajočih izrazov nestrpnosti, sovražnosti in antisemitizma z Reprezentativnega seznama izbrisali karneval v belgijskem Aalstu.