Slovenci marljivo skrbimo za naše naravne lepote. Med te napore sodi projekt izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku (TNP) ‘Vrh Julijcev’, ki bo prejel tudi lepo finančno podporo Evropske unije. Vrednost projekta znaša kar 3,7 milijona evrov in od tega bo 80 odstotkov sredstev prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 odstotkov pa Republika Slovenija.
Naravne lepote Julijcev, kot je Dvojno jezero, so skupna skrb vseh Slovencev in tudi EU (foto: A. Zdešar/mop.gov.si)
Cilj projekta ‘Vrh Julijcev’ je izboljšati stanje ciljnih habitatnih tipov in vrst na Natura 2000 območjih v Triglavskem narodnem parku (TNP). Z različnimi ukrepi se bo neposredno izboljšalo stanje naravnega okolja na 303 hektarjih površine. S projektnimi aktivnostmi se bo v TNP popravilo stanje osmih vrst: alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna in triprsti detel.
Poleg tega se bo izboljšalo stanje štirih habitatnih tipov: vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna visoka barja in trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami parožnic (Chara spp.). Stanje naštetih vrst in habitatnih tipov je bilo aicer ocenjeno kot neugodno ali celo slabo ter brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti, so sporočili z Ministrstva za okolje in prostor (MOP).
V projektu se bodo na z obiskom najbolj izpostavljenih predelih (na primer Pokljuka, Mangartsko sedlo, okolica Triglava) uveljavila mirna območja za divjega petelina, belko in aktivna visoka barja. Na vseh mirnih območjih se bo poostril nadzor z vključevanjem prostovoljnih(?) nadzornikov. Na Pokljuki bodo zmanjšali prometne obremenitve, med drugim prilagojeno zimsko vzdrževanje cest, vzpostavili hitrostne omejitve in uvedli sezonske avtobusne linije.
“Stanje traviščnih habitatnih tipov, kotorne in alpske možine se bo izboljšalo z odstranitvijo lesne zarasti, ki je posledica opuščanja ekstenzivne kmetijske dejavnosti v alpskem prostoru. Primeren gozdni habitat za divjega petelina in gozdnega jereba se bo vzpostavilo z ukrepi svetlitvene sečnje in sadnje prehransko ugodnih grmovnih in drevesnih vrst, za triprstega detla pa z izključitvijo gozdov iz gospodarjenja, kar bo dolgoročno zagotovilo potrebno količino mrtve lesne mase.
V projektu se bo izboljšalo stanje Dvojnega jezera, in sicer z izlovom rib in optimizacijo delovanja male čistilne naprave koče pri Triglavskih jezerih. Za velikega pupka in hribskega urha bo obnovljenih več opuščenih ali zaraščajočih kalov. Za namen interpretacije vsebin projekta bo na Mrzlem studencu urejena informacijska točka na prostem, hkrati pa bosta preurejeni obstoječi parkovni poti na Pokljuki.
Na projektnem območju bodo z namenom ozaveščanja obiskovalcev postavljene številne informacijske table, na voljo bo tudi drugo interpretacijsko gradivo,” še sporočajo z MOP. Vodilni člen projekta je Javni zavod TNP, partnerji pa so še Zavod RS za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Občina Tolmin, Planinska zveza Slovenije, Turizem Bohinj, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije.