Komisija EU je pravkar objavila ‘Poročilo o stanju digitalnega desetletja 2025’, v katerem se ocenjuje napredek držav članic EU doseganju ciljev digitalnega desetletja do leta 2030. Glede Slovenije so v poročilu navedi številne pozitivne premike, a so obenem dodali tudi nekaj opozoril, kaj vse bo še potrebno postoriti v prihodnjih letih.
EU Sloveniji priporoča dodaten dvig digitalnih kompetenc (foto: pxhere.com)
Z Ministrstva za digitalno preobrazbo (MDP) so potrdili, da v novem dokumentu ‘Poročilo o stanju digitalnega desetletja 2025’ piše, da je vseh 13 slovenskih ciljev že povsem usklajenih s cilji EU do leta 2030, kar Slovenijo umešča med države z visoko stopnjo ambicioznosti. Naša država ostaja tudi zelo aktivna na področju strateških tehnologij, kot so kvantno računalništvo, polprevodniki, oblačne storitve in umetna inteligenca.
»Kar 63 % ciljev sledi načrtovani časovnici, Slovenija pa je že naslovila 82 % priporočil Evropske komisije iz leta 2024. Med ključnimi dosežki izstopajo znatno povečana pokritost z omrežjem 5G, vključno z ruralnimi območji, ter vztrajna rast zmogljive optične infrastrukture. Poleg tega poročilo izpostavlja napredek na področju umetne inteligence, kjer se je delež podjetij, ki jo uporabljajo, od leta prej skoraj podvojil,« so povzeli z MDP.
V ‘Poročilu o stanju digitalnega desetletja 2025’ je bil glede slovenske države poudarjen podatke, da so digitalne javne storitve v Sloveniji dostopne in blizu evropskega povprečja, kar velja tako za državljane, kot tudi za podjetja. Pomembne so tudi številke iz državne strategije ‘Digitalna Slovenija 2030’, ki vključuje 81 ukrepov v vrednosti 685 milijonov evrov oziroma 1,02 % BDP, saj bo tako Slovenija še dodatno utrdila svojo razvojno pot.
Digitalna preobrazba predstavlja tudi pomemben del ‘Načrta za okrevanje in odpornost’, v okviru katerega je za digitalne ukrepe predvidenih 513 milijonov evrov. V poročilu EU pa so za Slovenijo zapisali tudi nekaj opozoril. Najprej bo potrebno pospešiti ukrepe za podporo malih in srednjih podjetij (MSP) pri uvajanju naprednih tehnologij oz. ukrepe za doseganje višje stopnje digitalne zrelosti v podjetjih.
Poročilo opozarja tudi na pomanjkanje osnovnih in naprednih digitalnih spretnosti v populaciji, posebej pa je bila izpostavljena tudi nizka zastopanost IKT-strokovnjakov. Z MDO so ob tem pojasnili, da je Slovenija je sicer že začela z reformo izobraževalnega sistema, ki predvideva vključevanje digitalnih kompetenc v učne načrte, kar naj bi dolgoročno in dokončno prispevalo k izboljšanju stanja.