Poslanci evropskega parlamenta so na septembrskem plenarnem zasedanju obravnavali vrsto aktualnih tem. Tako so ponovno potrdili stališče EU v postopku britanskega izstopa iz Evropske skupnosti, Christino Lagarde so podprli za vodjo Evropske centralne banke ter glasovali o različnih projektih pomoči v skupni vrednosti skoraj 400 milijonov evrov.
Strukture EU debatirajo na delovnih kosilih, izmenjujejo poglede in usklajujejo stališča, medtem pa bo Amazonija najbrž izgorela do konca (earthobservatory.nasa.gov)
Glavna točka septembrskega plenarnega zasedanja je bila, da parlament EU še naprej podpira urejen odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije in sicer na podlagi že izpogajanega dogovora o izstopu, kar so poslanci tudi znova poudarili v zadnji resoluciji. Parlamentarci EU razumljivo nasprotujejo izstopnemu dogovoru brez varovalnih mehanizmov, pri čemer odgovornost za morebiten odhod brez dogovora prelagajo izključno na strani ZK.
Druga pomembna točka dogajanja v Strasburgu je bilo tajno (le zakaj tajno?) glasovanje o postavitvi Christine Lagarde za naslednico Maria Draghija na čeu Evropske centralne banke. Sicer končno odločitev o imenovanju sprejme Evropski svet, a običajno tam ni zapletov, saj so kandidature usklajene že precej vnaprej. Če se ne zgodi kaj nepredvidenega, bo tako Christina 1. novembra postala prva ženska v zgodovini na čelu Evropske centralne banke.
Tam se bo ‘šefica’ ukvarjala tudi s vsebino naslednjih dveh obravnavanih točk. Poslanci parlamenta EU so namreč izglasovali povišanje sredstev, namenjenih evropskim programom za raziskave in izobraževanje in dodelili posebna solidarnostna sredstva trem državam EU. »Program Obzorja2020, nemenjen financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, bo prejel dodatnih 80 milijonov evrov, program za mobilnost Erasmus+ pa dodatnih 20 milijonov.
Poslanci so tudi odobrili pomoč evropskega solidarnostnega sklada za soočanje s posledicami ekstremnih vremenskih pogojev v Italiji (272,2 mio EUR), Avstriji (8,1 mio EUR) in Romuniji (8,2 mio EUR),« so sporočili s parlamenta EU.Govora pa je bilo tudi o globalnemu segrevanju in o požarih v Amazoniji, a brez konkretnih odločitev, oziroma aktivnosti.