Naslovnica Slovenija Tudi v Sloveniji suše postajajo vse bolj pogoste

Tudi v Sloveniji suše postajajo vse bolj pogoste

Avtor: Spletno Uredništvo

Danes je 22. april, svetovni dan Zemlje. Na ta dan že 50 let posamezniki in okoljske organizacije pripravljajo različne dogodke in prireditve, s katerimi opozarjajo na ranljivost planeta Zemlja. Letos se je na predvečer praznika oglasilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so opozorili na podnebne spremembe v Sloveniji, na vse bolj pogoste suše in na povečane potrebe po namkanju. 

Tudi v Sloveniji suše postajajo vse bolj pogosteKot kaže jesenski prizor s Planinskega jezera, je v Sloveniji vode dovolj, le upravljanje z njo bi morali izboljšati (foto: SJ)

 

Na Svetovni dan Zemlje so se oglasili z Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP) in poudarili, da ne glede na trenutno zelo akutno pandemijo koronavirusa podnebne spremembe ostajajo prva težava našega planeta. Medtem ko se ponekod po planetu ukvarjajo s taljenjem ledu, s poplavami, z naraščanjem gladine morja in s čedalje močnejšimi nevihtami, pa gre v Sloveniji predvsem gre za vse bolj pogoste suše.

»V zadnjem obdobju praktično ni leta, ko ne bi vsaj v delu Slovenije spopadali s sušo. Ta se lahko pojavlja že pozimi ali zgodaj spomladi, ko bi semena in mlade rastline potrebovale vodo za kalitev in koreninjenje, ob pomanjkanju padavin lahko pride do trajne škode na kmetijskih pridelkih. Eden pomembnejših ukrepov prilagajanja na tovrstne podnebne spremembe je zagotovo namakanje, o katerem je veliko govora v času suše, vročine, pomanjkanja padavin, pa tudi pozebe,« pravijo na MKGP.

Prav ta trenutek na primer na Slovenski Obali vlada huda suša, saj je bilo v zadnjih dveh mesecih dežja le za nekaj kapelj, presenetljivo dolgotrajno obdobje sončnega in vetrovnega vremena pa je sušne razmere le še zaostrilo. MKGP je tudi zato spomnilo, da prek javnih razpisov ‘Programa razvoja podeželja 2014 – 2020’ načrtno podpira naložbe v namakalne sisteme, namakalno opremo in rastlinjake. Namakanje pa ni le ukrep proti suši, ampak služi tudi za zaščito proti slani, predvsem v trajnih nasadih. 

“V Sloveniji so pomembni vodni viri zadrževalnik Vogršček, Dravski kanal, akumulacijski bazen HE Brežice, ki vsi omogočajo zadostne količine vode tudi za protislansko zaščito. Lastnike in zakupnike kmetijskih zemljišč spodbujamo, da pridobijo ustrezne informacije glede potrebnih dovoljenj za vzpostavitev namakalnega sistema ter da se odločijo za namakanje, ki omogoča trajno kakovostne kmetijske proizvode, ki predvsem niso odvisni od pomanjkanja vode,« so še dodali z MKGP.

Na Ministrstvu letno izdajo odločbe za uvajanje namakanja na okrog 300 ha kmetijskih zemljišč, v programskem obdobju Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 pa je bilo za modernizacijo namakalnih sistemov porabljenih skoraj 15 milijonov evrov.

 

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.