V Luksemburgu je potekal sestanek Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Največ pozornosti so prisotni namenili razmeram na kmetijskih trgih zaradi vojne v Ukrajini in odpravljanju motenj pri oskrbi s hrano. Slovenija bi lahko imela težave zaradi izostanka ruskih umetnih gnojil.
Prizor z zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo v Luksemburgu (foto: Svet EU/gov.si)
Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo je bilo največ govora o motnjah na kmetijskih trgih, ki nastajajo zaradi vojne v Ukrajini. Da bi se izognili težavam pri oskrbi s hrano, se že izvajajo na ravni EU sprejeti ukrepi, zlasti izredni ukrep na podlagi 219. člena uredbe SUT, za kar bo Komisija EU namenila 500 milijonov evrov. Govora je bilo tudi o dodatnih podporah iz obstoječih programov razvoja podeželja (PRP).
»Ključ za razdelitev sredstev po državah članicah je na podlagi ovojnice za neposredna plačila, kar za Slovenijo pomeni 1.746.390 evrov sredstev. Upravičeno obdobje za podporo je od začetka uporabe uredbe do 30. 9., ko morajo biti izvršena izplačila. Komisija EU je seznanila z objavo predloga spremembe prehodne uredbe, ki bo omogočila sprejem ukrepov za naslovitev kriznih razmer v okviru obstoječih programov razvoja podeželja (PRP).
Predvideno je, da bi se iz neporabljenih sredstev PRP lahko dodelila enkratna podpora v višini do 15.000 evrov za kmetije in do 100.000 evrov za podjetja (MSP), ki so najbolj prizadeta zaradi visokih stroškov vložkov. Skupni obseg takih pomoči bo omejen na 5% sredstev PRP za obdobje 2014-2022 (sredstva za leti 2021 in 2022). Izplačila pa morajo biti narejena najkasneje do 31. 10. 2023,« so zapisali v izjavi za javnost.
Kar se tiče Slovenije, lahko višanje stroškov vhodnih surovin in njihova težja dostopnost povzroči zamike pri vlaganjih kmetijskih gospodarstev in pri tržnem poslovanju. Višanje cen običajno prinaša inflacijo in tudi padec kupne moči, poleg tega pa je Slovenija odvisna od dobave umetnih gnojil iz Ruske federacije. Nekaj dodatnih skrbi zato povzroča prav prekinjen dotok gnojil oz. vhodnih surovin zanje.
Komisija EU je na tem sestanku predstavila sporočilo o izvajanju skupne ribiške politike EU ter o aktualnih posvetovanjih glede ribolovnih možnostih za leto 2023, konkretneje glede celotnih dovoljenih ulovov, kvot, omejitev ulova in ribolovnega napora. Slovensko ribištvo sicer zadevajo nekatere omejitve ulova za Jadran in Sredozemlje, a ciljne ribolovne vrste slovenskih ribičev ne spadajo med tiste, katerih ulov se bo tokrat omejevalo.
Na zasedanju pa so se posvetilu tudi trgovinskim pogajanjem med EU in drugimi državnimi tvorbami. Številne države članice vključno s Slovenijo namreč že dlje časa zahtevajo, da morajo pogajalci EU v trgovinskih pogajanjih zagotoviti, da evropsko kmetijstvo in agroživilski sektor ne bosta podvržena nelojalni konkurenci zaradi nižjih proizvodnih standardov v trgovinskih partnericah iz tretjih držav.