Poleg številnim ostalim zunanjepolitičnim temam so se vrhovi politike EU v zadnjih dneh posvetili tudi Hondurasu. Ta srednjeameriška država se namreč sooča z visoko stopnjo korupcije, nasiljem in kriminalom, revščino, ilegalnimi migracijami ter sedaj še z nevarnostjo lakote.
Slikovita prestolnica Hondurasa Tegucigalpa (foto: commons.wikimedia.org)
Brez zunanje pomoči lahko v Hondurasu pride celo do popolnega kolapsa države, zato Evropska unija že nekaj časa pomaga tamkajšnjim državnim institucijam in ostalim demokratičnim procesom v tej državi. Evropska unija in njene države članice so med najpomembnejšimi donatorji ‘Misije za podporo boju proti korupciji in nekaznovanosti v Hondurasu (MACCIH)’.
Misija je od ustanovitve leta 2016 (po povabilu honduraške vlade), pomembno prispevala v boju proti korupciji in nekaznovanosti v Hondurasu ter krepitvi pravne države v tej srednjeameriški državi. Januarja 2020 pa se mandat MACCIH izteče, zato je EU prvkar pozvala honduraško vlado, naj čimprej inv celoti obnovi tta mandat, s čemer se strinjajo tudi mnogi na honduraški strani.
»Posebni tožilec za korupcijo (UFECIC) in MACCIH sta še naprej osrednjega pomena pri krepitvi protikorupcijskih prizadevanj, tudi s podpiranjem potrebne zakonodajne reforme in reorganizacijo kazenskega pravosodja. Odlično skupno delo z UFECIC je privedlo do pomembnih primerov pred sodiščem in najpomembneje postavilo podlago za nadaljnja prizadevanja za boj proti korupciji in nekaznovanje, ki jih ne bi smeli prekiniti,« so zapisali v dokumentu Sveta EU.
Po drugi strani pa je svoje opozorilo izdal tudi Relief Web, ki je specializirana digitalna storitev Urada ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA). Vodilni humanitarni vir informacij o svetovnih krizah in katastrofah opozarja na lakoto v državi, ki je delno posledica hude lanske suše. »Od novembra 2019 do februarja 2020 naj bi bilo približno 962.000 prebivalcev v fazi IPC 3 (kriza) ali v težjih fazah, zato potrebujejo nujno ukrepanje.
Ta številka bo verjetno povečala na 1,22 milijona ljudi med marcem in junijem 2020,« so zapisali v sporočilu za javnost. Pojasnili so še, da je v najbolj prizadetih območjih Hondurasa podaljšana suša povzročila velike upade letin osnovnih lokalnih pridelkov koruze in fižola. Tudi padec cen kave na svetovnih trgih, globalni dvig cen žitaric in migracije negativno vplivajo na vse večjo krizo s hrano v državi, a sta korupcija in nedelovanje pravnega sistema dodatni katalizator za še večje trpljenje prebivalstva.