Ni skrivnost, da v slovenskem šolstvu ni prav vse tako, kot bi moralo biti. Kritike na šolski sistem se vrstijo že leta, sedaj pa je mednarodna raziskava razkrila zaskrbljujoč trend na področju ustvarjalnega mišljenja slovenskih mladostnikov.

Prizor iz osnovnošolske učilnice (foto: Kulturno izboraževalno društvo Pina)

Pedagoški inštitut, ki sodi v okrilje Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MZVI), je predstavil rezultate testiranja ustvarjalnega mišljenja v mednarodni raziskavi ‘PISA 2022‘, v katerem so sodelovali 15-letni mladostniki iz kar 64 držav. Izkazalo se je, da so pri mladih iz slovenskih šol zabeležili podpovprečne dosežke na področju ustvarjalnega mišljenja (ki so ga preverjali prvič), čeprav naj bi bili na tedenski ravni bolj aktivni kot njihovi vrstniki.

»Pri preverjanju slednjega je v raziskavi sodelovalo 64 držav, v Sloveniji pa je v raziskavi sodelovalo 6.721 dijakinj in dijakov oz. učenk in učencev iz 296 srednješolskih izobraževalnih programov, 52 osnovnih šol in dveh ustanov za izobraževanje odraslih. Povprečni dosežek dijakov in dijakinj v Sloveniji je pri ustvarjalnem mišljenju pod povprečjem držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Od slovenskih se pomembno ne razlikujejo povprečni dosežki vrstnikov iz Čila, Hrvaške, Islandije in Slovaške. Najvišje rezultate so dosegli 15-letniki v Singapurju, Južni Koreji in Kanadi,« so zapisali v izjavi za javnost in o b tem še pojasnili, da je ‘Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA’ dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učencev v državah OECD in državah partnericah.

Z raziskavo PISA se preverjajo ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti dijakov in dijakinj pri starosti 15 let. Sicer so slovenski najstniki tokrat izkazali bolj zavzeto reševanje nalog ustvarjalnega mišljenja od vrstnikov iz držav OECD, obenem pa naj bi se na tedenski ravni pogosteje udeleževali v aktivnostih s področja ustvarjalnosti. Z vrha MZVI so ob predstavitvi raziskave PISA povedali, da ustvarjalnost na ministrstvu že prepoznavajo kot zelo pomembno temo.

Zato se kmalu obetajo sistemske spremembe na področju odkrivanja ustvarjalnega potenciala nadarjenih učencev in pa tudi glede kasnejšega dela z njimi. Dejstvo je, da so danes slovenski učitelji preobremenjeni s papirologijo, učenci pa z preobsežnimi in pogosto v realnem življenju povsem nekoristnimi šolskimi vsebinami. Zato vsem zmanjkuje časa – otrokom za ustvarjalnost, odraslim pa za odkrivanje njihove nadarjenosti.