Parlamentarni odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropske unije je prejšnji teden podprl predlog novih skupnih pravil za omejitev razširjanja terorističnih vsebin po spletu. Evropski poslanci se želijo s članicami EU dogovoriti o zakonodaji, ki bi od spletnih podjetij zahtevala odstranitev terorističnih vsebin v roku ene ure po prijavi. Že sam postopek reševanja te težave odpira številna vprašanja, poleg tega pa vse poteka bistveno prepočasi. Dolgih 18 let po 11. septembru 2001 in začetku vojne proti terorizmu je najbrž šokantno, da države EU še vedno nimajo enotne zakonodaje, s katero bi dokončno preprečili zlorabo socialnih omrežij s strani skrajnežev. 

 ‘Pred-digitalni’ prizor iz Belfasta, kjer terorizma obtožujejo kar Veliko Britanijo… (foto:commons.wikimedia.org) 

 

Evropski parlament si želi, da bi bila internetna podjetja bila primorana odstraniti vsebine, ki promovirajo teroristična ravnanja že v roku 1 ure po prijeti prijavi s strani kompetentnih državnih organov. Parlamentarni odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropske unije (EU) je zato 24. septembra podprl predlog evropskih pravil za omejitev razširjanja terorističnih vsebin po spletu ter potrdil mandat odboru za začetek pogovorov s pristojnimi ministri držav EU. Vendar je okrog te problematike marsikaj nenavadnega.

»Zaradi hitrega širjenja po spletu je čim hitrejša odstranitev radikaliziranih vsebin ključnega pomena. Podjetja, ki bi se sistematično izogibala upoštevanju zakona bi lahko doletela kazen v višini 4 % njihovega letnega prometa,« sporočajo iz Bruslja. Najbrž pa je nekdo spregledal, da je vsaka pomoč teroristom že nekaj časa pravno označena kot kaznivo dejanje, zato objava v trajanju 1 ure ali na primer 8 ur ne spremeni prav veliko.

Internetna podjetja bi morala objave umakniti takoj, sicer gre za pomoč teroristom, v primeru ponavljanja pa bi morali državni organi takoj ustaviti delovanje podjetja, kot v primeru mafijskih združb zapleniti celotno premoženje podjetja in kazensko preganjati lastnike. Do ponavljanja prekrškov sploh ne bi smelo priti, predlagana višina kazni, ki znaša 4 % letnega prometa, pa se zdi smešno preblaga (za 100.000 evrov letnega prometa to predstavlja 4000 evrov kazni).

Gre namreč za terorizem in to bi moralo biti, podobno kot v ostalih primerih, ko gre za nedolžne in nemočne žrtve, sankcionirano z največjo možno strogostjo, na pa z birokratsko mentaliteto določenimi 4 % letnega prometa. Mogoče bi bilo sprejemljivih 400%, zagotovo pa ne mizernih 4%. Evropski poslanci pa vsaj niso spregledali, da pri sprejemanju novosti v spletno-varnostni zakonodaji lahko hitro pride do omejevanja svobode govora in novinarske svobode.

»Jasno so poudarili, da izražanje kritičnih stališč, polemik in kontroverznih pogledov na politične teme ne sme biti označeno kot teroristična vsebina. Prav tako pozivajo spletne platforme, da omogočijo uporabniku prijazne načine pritožb na izrečene ukrepe, ter da so pritožbe obravnavane hitro in transparentno,« so sporočili iz Parlamenta EU in dodali še, da zakonodaja tudi ne bi smela predpisovati uporabe avtomatiziranih načinov odkrivanja spornih vsebin ali filtrov, saj lahko to pripelje do napačne kategorizacije vsebin kot spornih.

Jasno je, da internetna podjetja in družbene platforme, ki omogočajo objavo vsebin uporabnikov (npr. Facebook ali YouTube), niso pristojna odločati o tem, katere od objavljenih vsebin so dejansko s terorističnim predznakom. Vseeno bi morale budno spremljati svoje objave in sodelovati pri identifikaciji sumljivih objav, kjer bi nato zadnjo besedo imeli pristojni državni organi.

Dolgih 18 let po 11. septembru 2001 in začetku vojne proti terorizmu pa je najbrž kar pretresljvo, da države EU še vedno nimajo enotne zakonodaje, s katero bi dokončno preprečili zlorabo socialnih omrežij s strani skrajnežev.