Vrhova Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstva za infrastrukturo sta razgrnila ‘Program za večjo letalsko povezljivost v Republiki Sloveniji’. Na seznamu desetih linij, ki bodo subvencionirane s strani države, bodo po novem leti do Dunaja, Bruslja, Kopenhagna, Aten, Helsinkov, Madrida, Amsterdama, Prage, Berlina in Skopja. Pripravlja pa se tudi poglobljena analiza glede morebitne ustanovitve novega slovenskega letalskega prevoznika.
Nova slovenska državna letalska družba bi bila zagotovo drag špas (foto: FB Ljubljana Airport/Fraport Slovenija)
Vlada RS je že pred časom sprejela ‘Zakon o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti’, prek katerega je omogočila dodelitev državne pomoči tujim letalskim prevoznikom. Ta finančna pomoč je bila predvidena za začetek obratovanja novih letalskih prog ter za prevoze potnikov na letališča na ozemlju RS Slovenije ali z njih, in sicer do drugih letališč v skupnem evropskem zračnem prostoru.
Sedaj sta vrhova Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Ministrstva za infrastrukturo javnosti predstavila ‘Program za večjo letalsko povezljivost v Republiki Sloveniji’, ki sodi v sklop zakona. Gre za desetih letalskih linij, ki bodo odslej subvencionirane s strani države. To so leti do Dunaja, Bruslja, Kopenhagna, Aten, Helsinkov, Madrida, Amsterdama, Prage, Berlina in Skopja.
Te lokacije so izbrane načrtno, saj je vsaka od njih predstavlja izhodiščno točko za obisk širše regije (npr. Baltika, Skandinavije, Beneluxa…), ali pa celo vozlišče za pot na drugi kontinent. Sicer je okrevanje letalskega prometa v Sloveniji po pandemiji koronavirusa zelo počasno, k čemur je botroval tudi propad slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways. Država se tega dobro zaveda, zato se reševanja problema ni lotila le z novim programom.
Pripravlja se namreč poglobljena analiza glede morebitne ustanovitve novega slovenskega letalskega prevoznika. Zanimivo pa bo spremljati, kaj bo pokazala ta analiza, saj so državne letalske družbe marsikje po svetu predstavljale finančna brezna brez dna, ki so nenehno praznila proračune. Prav zato se (vsaj na prvi pogled) zdi, da je potreba po novi slovenski državni letalski družbi podobno velika, kot je na primer potreba po slovenski letalonosilki.