Komisija EU je pravkar sprejela letošnji proračun za humanitarno pomoč in sicer naj bi za begunce po svetu namenila nekaj več kot 1,8 milijarde evrov. Napovedi za leto 2024 so sicer zelo pesimistične in sicer naj bi zaradi naraščajočega trenda humanitarno pomoč potrebovalo skoraj 300 milijonov ljudi, denarja za pomoč pa vse bolj zmanjkuje.
Evropske unija ogromno pomaga ljudem , ki jih po vsem svetu prizadenejo naravne in vojne katastrofe, pri čemer je poseben poudarek glede najbolj ranljivih skupin prebivalstva. S Komisije EU so zelo zaskrbljeni, saj finančna razlika med humanitarnimi potrebami in razpoložljivimi viri še naprej raste. Tako je bila v lanskem letu 2023 finančna luknja ogromna, saj ni bilo zagotovljenih niti 40 % od skupno potrebnih 56,7 milijarde USD.
»Lani je EU določila prostovoljni cilj BND, ki ga bodo naše države članice namenile humanitarni pomoči. Vendar Evropa ne more sama prevzeti te skupne odgovornosti na svetovni ravni. Leta 2023 je več kot 91 % prispevkov prispevalo le 20 donatorjev, med katerimi so trije največji, vključno s Komisijo EU, zagotovili 58 % globalnih humanitarnih sredstev. To je nevzdržno,« je bil jasen evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Lenarčič pravi, da bi morala mednarodna skupnost najti bolj uravnotežen in pravičen način financiranja humanitarne pomoči v skladu z zmogljivostmi vsake države. Če glede vse bolj akutnih in nepredvidljivih podnebnih sprememb vnaprej ni moč prav veliko storiti, pa bi morda lahko več storili za konec oboroženih spopadov. Trenutno so večja begunska krizna žarišča v Palestini, Ukrajini, Sudanu, v DR Kongo, Jemnu, Siriji, Mjanmarju, Etiopiji, Kolumbiji…
S Komisije EU so še spomnili, da humanitarno pomoč dostavljajo milijonom ljudi po vsem svetu že od leta 1992 in pri tem sodelujejo z mnogimi partnerskimi humanitarnimi organizacijami, kot so na primer evropske nevladne humanitarne organizacije, mednarodne organizacije (vključno z agencijami Združenih narodov) in specializirane agencije v določenih državah članicah.