Naslovnica Svet & EU Solidarnostni krizni mehanizmi EU delujejo, a bi lahko bilo bolje

Solidarnostni krizni mehanizmi EU delujejo, a bi lahko bilo bolje

Avtor: Spletno Uredništvo

Poslanci Evropskega parlamenta menijo, da je bil mehanizem EU za civilno zaščito (UCPM) sicer uspešno uporabljen med krizo pandemije koronavirusa, vendar pa so zaznali tudi nekatere omejitve sedanje ureditve kriznega upravljanja, zato so predlagali izboljšave.

Solidarnostni krizni mehanizmi EU delujejo a bi lahko bilo boljeEU mora imeti opremo in delujočo nabavo za pomoč državam članicam, ko so nacionalne zmogljivosti preobremenjene (foto: FB EU Council)

 

Poslanci Evropskega parlamenta, natančneje tisti v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI), so pravkar pozvali k hitri reviziji mehanizma EU za civilno zaščito.
Želijo si namreč, da bi se lahko EU odslej še precej bolje odzvala na obsežne izredne razmere, kot je bil spomladi primer z aktualno pandemijo koronavirusa COVID-19.

Prek mehanizma ‘rescEU’ je bila sicer letos nabavljena dodatna medicinska oprema, kot so ventilatorji, maske in ostala zaščitna oprema, a poslanci menijo, da bi mehanizem moral delovati bolje. Če namreč obsežna kriza istočasno prizadene veliko držav članic EU, se le-te ne morejo zanesti samo na svoje moči, ampak je potrebna skupna evropska reakcija.

Odbor je sicer že 5. marca ponovil poziv, da je treba za pripravljenost nameniti bistveno večji znesek, enako kot tudi za nakup potrebne nove opreme in za zagotavljanje strateških rezerv (‘rescEU’). Tako bi lažje pomagali državam članicam, če bil bile njihove nacionalne zmogljivosti preobremenjene oziroma nezadostne.

»Z našimi predlogi bolje lahko zaščitimo in pomagamo evropskim državljanom, ne glede na to, v kateri državi članici prebivajo, saj se stopnja sofinanciranja poveča na 100%, izboljšajo se preventivni ukrepi in hrkati omogoči Komisiji EU, da pridobi, najame ali zakupi potrebne zmogljivosti.

Želimo, da mehanizem v prihodnosti ni pripravljen odpraviti ne le morebitnega drugega vala pandemije ali gozdnih požarov, temveč tudi katero koli drugo naravno ali nesrečo, ki jo povzroči človek, “ je potrebo po še večji solidarnosti znotraj EU pojasnil poročevalec Nikos Androulakis (SD, Grčija).

Sicer se bo Evropski parlament novostim posvetil na zasedanju med 14. in 17. septembrom, šele nato pa bodo predvidoma na vrsti pogajanja z državami članicami. Želja je, da bi prenovljeni mehanizem lahko začel delovati že januarja prihodnjega leta.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.