Kot da pandemija koronavirusa in ebola ne bi zadostovali, so v afriški državi Gvineji pravkar zabeležili prvi primer, ko so potrdili, da je oseba zbolela in umrla za virusom Marburg. Virus Marburg je zelo smrtonosna bolezen, podobna eboli, ki je ime dobil po nemškem mestu ob reki Lani, kjer so ga leta 1967 prvič odkrili. Slučajno pa je tudi Maribor v preteklosti nosil enako ime.

Virus Marburg je zelo nalezljiva hemoragična mrzlica, močno podobna eboli in je prav tako smrtno nevarna. Marburški virus so prvič odkrili že leta 1967, njegova najbolj prepoznavna značilnost pa je ta, da povzroča zelo hudo vrsto hemoragične vročine, ki lahko prizadene ljudi in pa tudi ostale primate. Čeprav ebola ni povsem izginila, ampak se še danes pojavlja na nekaterih območjih osrednje in zahodne Afrike, pa nihče ni pričakoval nove nevarne bolezni.

Sredi pandemije koronavirusa Covid 19 so v Gvineji vseeno zabeležili prvi primer, ko so nazadnje uradno potrdili, da je oseba zbolela in umrla za virusom Marburg. Nesrečnik je sicer pristal v bolnišnici, a se mu je stanje hitro poslabšalo in je kmalu umrl. Diagnozo smrti zaradi virusa Marburg so kasneje potrdili analitiki v nacionalnem laboratoriju za gvinejsko hemoragično mrzlico in v Inštitutu Pasteur v sosednjem Senegalu.

Primer virusa Marburg se je zgodil dva meseca po tem, ko je bila Afrika po zimskem ponovnem pojavu bolezni spet razglašena za varno. Sicer je bil letošnji gvinejski že peti nov pojav ebole, do katerega je prišlo potem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leta 2017 razglasila konec epidemije ebole. Sedaj bodo morale lokalne gvinejske oblasti in mednarodna zdravstvena skupnost odreagirati podobno, kot za ebolo.

Virus Marburg je namreč močno nalezljiv in se lahko hitro razširi na velike razdalje. Po poročanju strokovnih medicinskih medijev je virus dobil ime zato, ker so ga prvič zaznali leta 1967 v nemškem mestu Marburgu ob reki Lani (tudi Maribor je v preteklosti nosil enako ime). Od odkritja naj bi v Afriki našteli 12 večjih izbruhov,  bolezen pa velja za zelo nevarno, saj se med ljudmi širi s prenosom telesnih tekočin ter prek okuženih površin in materialov.

Zanimivo, da tudi ta virus povezujejo z opicami (oz. primati) in pa tudi z netopirji, saj naj bi bil sprva posledica dolgotrajne izpostavljenosti rudnikom ali jamam, ki jih naseljujejo kolonije določene vrste netopirjev (katere se sicer hranijo s sadjem). Simptomi virusa Marburg so podobni ostalim hemoragičnim mrzlicam – glavobol, zvišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, bruhanje krvi in krvavitve.

Po podatkih WHO je stopnja smrtnosti v prejšnjih izbruhih nihala od 24 % do kar 88 % odstotkov, inkubacijska doba virusa Marburg pa lahko traja od 2 do 21 dni.