Naslovnica Gospodarstvo Slovenski strateški državni načrt za skupno kmetijsko politiko EU

Slovenski strateški državni načrt za skupno kmetijsko politiko EU

Avtor: Spletno Uredništvo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na novinarski konferenci včeraj javnosti predstavilo slovenski segment skupnega strateškega načrta EU 2023 – 2027. Slovenski del načrta je celo en izmed prvih, ki je bil že poslan v Bruselj, pa čeprav se rok za oddajo izteče že prihodnji teden, oziroma s 1. januarjem 2022.
Slovenski strateški državni načrt za skupno kmetijsko politiko EU

Prizor z včerajšnje novinarske konference (foto: MKGP)

Z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so pojasnili, da je skupni evropski strateški načrt za obdobje 2023 -2027 temeljna novost nove skupne kmetijske politike EU. Državam članicam EU namreč omogoča večje prilagajanje potrebam njihovih kmetijskih skupnosti in prilagajanje skupni kmetijski politiki EU v večji meri kot doslej, seveda vse v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in raznimi ostalimi deležniki.

Slovenski, kar 755 strani dolg državni strateški načrt skupne kmetijske politike, je bil celo med prvimi, ki je bil poslan Evropski komisiji v Bruselj, pa čeprav se sedanji rok za oddajo izteče že prihodnji teden, oziroma s 1. januarjem 2022. Sprejetje nove skupne kmetijske politike EU je zelo pomembno, da bo kmetijski sektor tudi v bodoče na trajnosten način sposoben zagotoviti zadostno preskrbo z varno in kakovostno hrano za vse državljane EU.

»Strateški načrt je usmerjen v varovanje in trajnostno upravljanje z naravnimi viri, blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pravila o pogojenosti predstavljajo standard, medtem ko plačila za sheme za podnebje in okolje v okviru neposrednih plačil ali kmetijsko-okoljska-podnebna plačila v okviru II. stebra (KOPOP) pomenijo izvajanje nadstandardnih oblik kmetovanja,« so med drugim pojasnili z MKGP.

Med najbolj pomembnimi cilji slovenskega segmenta načrta so še dvig kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju ter spodbujanje zaposlovanja v kmetijstvu, agroživilstvu in drugih povezanih sektorjih. Na teh območjih naj bi pospešeno razvijali tudi tiste dopolnilne dejavnosti, vključno z biogospodarstvom, ki lahko učinkovito pripomorejo k dvigu in stabilnosti prihodkov slovenskih kmetijskih gospodarstev.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.