Naslovnica Slovenija Slovenski šolarji so nadpovprečno pismeni in podpovprečno nasilni

Slovenski šolarji so nadpovprečno pismeni in podpovprečno nasilni

Avtor: Spletno Uredništvo

Po najnovejši podatkih raziskave PISA iz leta 2018 je glede bralnega, matematičnega in naravoslovnega znanja nivo slovenskih učenk in učencev ponovno nad povprečjem OECD. Nasilje med najstniki je pod povprečjem, kar je sicer odlično, toda analiza je pokazala na vrsto drugih vzrokov za zaskrbljenost. Čeprav preživijo vse več časa na spletu, na primer današnji šolarji težko ločujejo nesporna dejstva od nepreverjenih mnenj posameznikov. 

 Slovenski šolarji so nadpovprečno pismeni in podpovprečno nasilniMinistrstvo za izobraževanje, znanost in šport je napovedalo, da bodo podrobnejši analizi rezultatov sledili strokovni posveti, tem pa tudi ukrepi (foto: MIZS/gov.si)

 

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) združuje 36 gospodarsko razvitejših držav sveta. Ker si tudi Slovenija prizadeva ostati v družbi najboljših, so podatki o
o znanju in spretnostih v bralni, matematični in naravoslovni pismenosti učencev zelo pomembni. OECD sicer koordinira poseben program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA (Programme for International Student Assessment) in vsaka 3 leta zbira primerjalne podatke o znanju in spretnostih 15-letnih učencev in učenk.a

Najnovejši rezultati programa PISA kažejo v okviru OECD nadpovprečne dosežke slovenskih učencev in učenk pri vseh treh oblikah pismenostih ter posebej potrjujejo visoko matematično pismenost slovenskih 15-letnikov, ki je bila že doslej v vseh prejšnjih preverjanjih nad povprečjem OECD. Tudi naravoslovna pismenost slovenskih najstnikov je bila v vseh dosedanjih krogih raziskave nadpovprečna.

Za bralno pismenost je predhodni krog leta 2015 pokazal občutno izboljšanje podpovprečnih rezultatov iz let 2009 in 2012, tokratni rezultati pa so glede na leto 2015 nekoliko nazadovali, a kljub temu ostajajo nad povprečjem OECD. Lani je raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika za učence zbirala tudi podatke s področja njihovega blagostanja, torej dobrega počutja, zadovoljstva z življenjem, motiviranosti, itd. Iz raziskave je razvidno, da slovenski učenci v primerjavi z vrstniki po svetu izražajo nižjo motiviranost.

Leta 2018 zadovoljstvo mladih v branju glede na podatke iz leta 2009 ostaja podpovprečno, pri tem pa se je zvišal delež deklet, ki berejo le, če morajo. Podatki hkrati kažejo, da je uživanje v branju pomembni dejavnik uspešnosti branja, še posebej za učence iz šibkejšega socialno-ekonomskega in kulturnega okolja. »V Sloveniji učenci, ki so kljub šibkejšemu okolju pri branju uspešni, izražajo pomembno višji užitek oziroma zadovoljstvo v branju od ostalih.

V ozadju iz raziskave prepoznamo, da ima na uživanje v branju pomembni učinek zaznava navdušenja učitelja slovenščine pri poučevanju. Učenci so odgovarjali o svojih zaznavah večjih vidikov poučevanja pri slovenščini (zaznava opore učitelja, zaznava navdušenja pri poučevanju in zaznava spodbudnosti povratne informacije), za katere so slovenski 15-letniki izrazili primerjalno med državami nizke odgovore,« so še zapisali pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZS).

Poleg tega podatki kažejo na nizko raven izražanja pozitivnih čustev (veselja, sreče in radosti) slovenskih 15-letnikov. Zanimiv podatek je tudi ta, da je stopnja medvrstniškega nasilja sicer pod povprečjem OECD, kar je odlično, vendar je podpovprečno tudi izražanje občutka pripadnosti oziroma sprejetosti v šoli. Raziskava je še pokazala, da so učenci še najbolj ‘povezani’ na spletu: več kot tri ure dnevno, kar je porast za eno uro od leta 2012.

Digitalni svet tako postaja ključen dejavnik oblikovanja njihove realnosti, hkrati pa jih manj kot desetina zmore ločiti med dejstvi in mnenji, če so le-ta navedena v zapletenih ali abstraktnih trditvah, so zaskrbljeno sklenili poročilo na MIZS.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.