Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je sodelovala v spletnem strokovnem posvetu z naslovom ‘Kje bodo sredstva v 2021–2027?’. Na dogodku so govorili o evropski kohezijske politiki v tem šestletnem obdobju ter o koriščenje sredstev evropskega svežnja za okrevanje in odpornost. Slovenija bo skupno imela na voljo kar 10,2 milijarde evrov.
Ob tako velikem kupu denarja za slovensko gospodarstvo ne bi smelo biti bojazni (foto: pixabay.com)
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je sodelovala na spletnem strokovni posvetu z naslovom ‘Kje bodo sredstva v 2021–2027?’, ki ga je ob desetletnici delovanja gostilo podjetje Tiko Pro Event. Na posvetu so napovedali, kaj se glede sredstev obeta v naslednjem šestletnem obdobju, govora pa je bilo tudi o koriščenje sredstev poletnega evropskega svežnja za okrevanje in odpornost.
Gre za izjemno velik kup denarja – 10,2 milijardi evrov, ki ga bo potrebno racionalno uporabiti. »Po doseženem zgodovinskem julijskem dogovoru voditeljev držav članic EU si lahko Slovenija v prihodnjih letih obeta 2,9 milijarde evrov za izvajanje evropske kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov za izvajanje skupne kmetijske politike. Dodatno bo lahko koristila tudi do 5,7 milijarde evrov za okrevanje in odpornost, od tega 1,6 milijarde evrov nepovratnih in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev,« so zapisali na gov.si.
Sredstva bodo predvidoma fokusirana na naložbe v zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in ponovni zagon gospodarstva, upoštevajoč cilje EU za digitalizacijo in prehod v zeleno ekonomijo. Glede črpanja kohezijskih sredstev so v pripravi tri operativni programe – prvi za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, drugi za regijo Zahodna Slovenija, tretji pa za opredelitev izvajanje sredstev iz Kohezijskega sklada.
Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs, ki je obenem vodja operativne vladne skupine za usklajevanje in pospeševanje investiranja evropskih sredstev (#NGS2), je 1200 udeležencem spletnega posveta predstavila proces priprave nacionalnega ‘Načrta za okrevanje in odpornost‘, ki ga morajo pripraviti države članice EU, da bodo lahko koristile sredstva iz Sklada za okrevanje in odpornost.
Ta načrt se pospešeno pripravlja že vse od julijskega dogovora voditeljev EU o proračunu. Prvi osnutek načrta z reformami in strukturnimi ukrepi je vlada potrdila 8. oktobra, opravljeni so bili poglobljeni pogovori z Evropsko komisijo, seznanili so vse razvojne regije in njihove deležnike, pravkar pa potekajo še sestanki s socialnimi partnerji in z ostalo zainteresirano javnostjo. Načrt bi radi dokončali še letos, da bi lahko čim hitreje začeli dejansko črpati sredstva.