Statistični urad republike Slovenije je objavil poročilo o selitvah v letu 2017. Lani se je v Slovenijo priselilo skoraj 3.300 državljanov Slovenije in 15.500 tujih državljanov. Odselilo se je skoraj 9.900 slovenskih in blizu 7.700 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil v 2017 najvišji po letu 2011 in je obsegal 1.253 oseb.
Večina selitev je pogojena z ekonomskimi vzroki (foto Yerpo/sl.wikipedia.org)
Po podatkiih Statističnega urada republike Slovenije (SURS) se je v letu 2017 v državo priselilo 18.808 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 17.555. V primerjavi z letom 2016 je bilo tako število priselitev kot odselitev višje za 13 %. Selitveni prirast je bil v 2017 najvišji po letu 2011: priselilo se je 1.253 oseb več, kot se jih je odselilo.
Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v letu 2017 že osemnajsto leto zapored negativen: v letu 2017 se jih je iz države odselilo 6.583 več, kot se jih je v državo priselilo. Selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že devetnajsto leto zapored pozitiven: v letu 2017 se jih je v Slovenijo priselilo 7.836 več, kot se jih je iz nje odselilo.
Najpogostejša država prejšnjega prebivališča za priseljene slovenske državljane sta bili v letu 2017 Nemčija in Avstrija (za 23 oz. 17 %), sledile pa so Hrvaška, Italija in Švica. Največ tujcev se v letu 2017 priselilo v našo državo iz Bosne in Hercegovine (40 % vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Srbija, Kosovo, Makedonija in Hrvaška.
Četrtina odseljenih državljanov Slovenije (25 %) je leta 2017 odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (19 %), Švica in Združeno kraljestvo. Za največ odseljenih tujih državljanov je postala država njihovega prihodnjega prebivališča Bosna in Hercegovina (22 %), sledile pa so Nemčija (15 %), Srbija (11 %) in Hrvaška (9 %).
Sorazmerno visoko število odseljenih je že več let delno povezano z administrativnim urejanjem odjav prebivališča za osebe, ki so se dejansko odselile že pred leti. Take odjave (odselitve) so bile v letu 2017 približno 5 % vseh odselitev. V letu 2017 je bilo registriranih 112.356 notranjih selitev (tj. sprememb naselja bivališča znotraj države) ali za 1,7 % več kot v letu 2016; oseb, ki so bile pri tem udeležene (notranjih selivcev), pa je bilo 101.025 (10.821 prebivalcev se je selilo več kot enkrat).
Od prebivalcev, ki so v letu 2017 prijavili spremembo naselja bivališča, se jih je večina (80 %) preselila v drugo občino, povprečno vsak peti pa se je preselil v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 99.200 državljanov Slovenije in približno 13.200 tujih državljanov. Nekaj več kot polovica notranjih selivcev je bilo starih 20–39 let.
V letu 2017 je naselje svojega bivališča najmanj enkrat zamenjalo 4,9 % prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi v letu 2017 bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: od tujcev se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, od državljanov Slovenije pa povprečno vsak dvaindvajseti. V letu 2017 je bilo zabeleženih tudi 46.926 sprememb prebivališča znotraj naselij (44.225 selivcev); te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 14.661, znotraj naselja Maribor pa 5.152 prebivalcev, so še zapisli na SURS-u.