Pred dnevi je z Evropske komisije prišla novica o tem, da so države EU že sedaj, sredi vročega poletja, napolnile 90 odstotkov svojih zmogljivosti za skladiščenje plina. Rok za dosego tega cilja je bil 1. november, kar pomeni, da za letošnjo zimo glede oskrbe s plinom v EU res ne bi smelo biti skrbi.
Z Evropske komisije so sporočili, da so po najnovejših podatkih združenja Gas Infrastructure Europe (GIE) države članice EU že je precej pred predvidenim rokom zapolnile 90 odstotkov vseh svojih zmogljivosti skladiščenja plina. Uredba o skladiščenju plina, ki je bila sprejeta po ruski vojaški intervenciji v Ukrajini, namreč določa, da morajo države EU vsaj 90 odstotkov svojih rezervoarjev napolniti do 1. novembra 2023.
»Današnja potrditev, da smo že tako zgodaj izpolnili zahteve glede skladiščenja plina, kaže, da je EU dobro pripravljena na zimo, kar bo pripomoglo k nadaljnji stabilizaciji trgov v prihodnjih mesecih. Energetski trg EU je v veliko bolj stabilnem položaju kot v enakem obdobju lani, v veliki meri zaradi ukrepov, ki smo jih sprejeli na ravni EU. Toda v zadnjih tednih smo videli, da je trg s plinom še vedno občutljiv.
Svoj položaj lahko še okrepimo z naložbami v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost,« je ob tem dejala evropska komisarka za energijo Kadri Simson. Skladiščenje plina je ključno za oskrbo EU, saj lahko pozimi pokrije do tretjino povpraševanja po plinu. Poleg tega pa je EU sprejela tudi druge protiukrepe, da bi bila dobro pripravljena na zimski čas in da se izogne morebitni novi plinski krizi.
Tako je že ‘Uredba o zmanjševanju povpraševanja po plinu’ (avgust 2022) spodbudila 18 % zmanjšanje porabe plina od avgusta 2022 do maja 2023, nakar je bila podaljšana še za eno leto. Komisija EU se je posvetila tudi iskanju alternativnih virov plina, predvsem v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Nova Energetska platforma EU je že objavila 2 razpisa za skupne nakupe plina, tretji skupni razpis EU pa bo objavljen v drugi polovici septembra.