Včeraj je potekal pomemben strokovni posvet glede morebitne ponovne uvedbe kavcijskega sistema za določene vrste odpadnih embalaž. Na tem uradnem dogodku, ki ga je pripravilo in izpeljalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, so predstavili argumente za in proti kavcijskemu sistemu ter se dogovorili o nadaljnjih korakih do sprejetja dokončne odločitve. V prihodnjih letih se bo namreč zakonodaja EU za to področje precej zaostrila.

Levo spodaj so uporabljene steklenice, vse ostalo so vreče starih plastenk in pločevink (foto: pxhere.com)

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je v izjavi za javnost spomnilo, da se že več kot polovica držav v EU odloča glede uvedbe kavcijskega sistema zbiranja ter ponovne uporabe plastenk in pločevink. Do leta 2030 bodo morale namreč vse države EU zagotoviti 90 % delež ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač, recikliranja posameznih embalažnih materialov in tudi zagotoviti delež reciklatov v novih plastenkah pijač.

Glede recikliranja in kavcijskega sistema je bilo v naši državi že nekaj posvetov, npr. na Gospodarski zbornici Slovenije in v Državnem svetu. Z MOPE so pojasnili, da uvedbo kavcijskega sistema podpirajo proizvajalci pijač, nekateri trgovci ter več nevladnih organizacij. Obstajajo pa tudi nasprotniki uvedbe kavcij za vračanje embalaže in sicer so to Zbornica komunalnega gospodarstva ter mali trgovci.

Komunalna sfera trdi, da se v Sloveniji danes brez kavcijskega sistema vseeno zbere dovolj odpadne embalaže. Na včerajšnjem posvetu niso sprejemali nobenih odločitev, dogovorili pa so se, kako bodo po korakih prišli do dokončne rešitve. »Na posvetu so deležniki sklenili, da bodo do konca avgusta v manjših skupinah izvedli več sestankov. Na prvem bodo soočili dejstva in uskladili izhodišča glede podatkov, kolikšen je delež recikliranja plastenk pri nas.

Drugi sestanek bo glede financiranja, koliko bi stala uvedba kavcijskega sistema.  Tretji sestanek bo namenjen pripravi akcijskega načrta z ukrepi. Ob tem je treba poudariti, da če Slovenija ne uvede kavcijskega sistema, mora pripraviti akcijski načrt, kako bo do leta 2030 dosegla cilj, ločeno zbrati 90 odstotkov odpadnih plastenk, in ga predložiti Komisiji EU v presojo, če je načrt izvedljiv,« so pojasnili z MOPE.

Na podlagi teh sestankov bo na koncu prišlo do politične odločitve za uvedbo kavcijskega sistema, ali pa za ažuriranje obstoječega sistema z ukrepi, kar bi vseeno omogočalo dosego zastavljenih ciljev glede recikliranja. Predvsem pa velja spomniti, da je že pred desetletji, še pred časi pločevink in plastenk, tudi v Sloveniji že obstajal podoben kavcijski sistem. Namenjen je bil za steklenice in je deloval odlično.