Naslovnica Svet & EU Seznam davčnih oaz je zmeden in neučinkovit, kar ni presenečenje

Seznam davčnih oaz je zmeden in neučinkovit, kar ni presenečenje

Avtor: Spletno Uredništvo

V zadnjih dneh pred decembrskim plenarnim zasedanjem so se poslanci Evropskega parlamenta, ki so člani Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter njegovega Pododbora za davčne zadeve, ponovno lotili davčnih oaz. Natančneje je šlo za seznam davčnih oaz, ki ga želijo ažurirati. Sedanji je namreč smešen, ali kot so ugotovili poslanci – zmeden in neučinkovit. Morda pa bi bilo dobro, če bi si poslanci pogledali tudi dokumentarni film Michaela Oswalda ‘The Spider’s Web: Britain’s Second Empire’ (‘Pajkova mreža: drugi Britanski imperij’). Nato bi zagotovo lažje sestavili kredibilen seznam. 

 Seznam davčnih oaz je zmeden in neučinkovit kar ni presenečenjeMed strankami davčnih oaz so številni bogati in slavni ljudje (foto: Der Spiegel online)

 

Evropski poslanci so izglasovali nekatere novosti v sistemu, ki se uporablja za sestavo seznama EU o davčnih oazah. V enem redkih samokritičnih prebliskov glede delovanja struktur oziroma prepisov EU so namreč evro-parlamentarci ugotovili, da je dosedanji sistem zmeden in neučinkovit. To so potrdili z izglasovanjem resolucije, v kateri so namensko poudarili besedi zmeden in neučinkovit.

Seznam davčnih oaz, ki je bil vzpostavljen leta 2017, je imel pozitiven učinek, trdijo nekateri. Vendar so poslanci ugotovili, da so na sedanjem seznamu države, ki v globalnem merilu predstavljajo le približno 2% celotnega obsega izogibanja plačevanja davkov (od dohodkov pravnih oseb). Kaj pa ostalih 98%? Kako je sploh možno, da so jih na seznamu doslej spregledali? Bolj kot se vanjo poglabljamo, bolj vsa zgodba smrdi. 

»Države članice EU se trenutno na skrivaj odločajo, katere države so davčne oaze, in to na podlagi nejasnih meril brez javnega ali parlamentarnega nadzora. To se mora spremeniti. Če se osredotočimo na druge, se moramo pogledati tudi v ogledalo. In kar vidimo, ni lepo. Države EU so odgovorne za 36% davčnih oaz. Davčni pododbor se zaveže, da bo preiskal in preučil vse države članice, ki so odgovorne za izogibanje davkom,« so zapisali v sporočilu za javnost Parlamenta EU.

Evropski poslanci so z resoluciji zahtevali strožja merila za presojo, ali je davčni sistem države pravičen ali ne. Izglasovali so tudi, da se vse jurisdikcije z nič odstotno stopnjo davka od dobička pravnih oseb ali brez davkov na dobiček podjetij samodejno uvrsti na črni seznam davčnih oaz. Resolucija zahteva še pravičnost in preglednost, doslednost ter nepristranskost. Morda pa le ni naključje, da so o seznamu razpravljali prav v dneh, ko naj bi se dokončno razpletel Brexit.

Kot je že leta 2018 prikazal raziskovalni dokumentarni film Michaela Oswalda ‘The Spider’s Web: Britain’s Second Empire’ (‘Pajkova mreža: drugi Britanski imperij’) je vloga Združenega kraljestva v globalnem pranju denarja precej bolj sporna, kot bi si lahko mislili. Večina davčnih oaz se namreč nahaja na otokih, ki so nekdanja ali sedanja britanska ozemlja in imajo večjo ali manjšo stopnjo avtonomije. Med njimi so omenjeni Kajmanski, Deviški in Bermudski otoki, Hong Kong, Ciper, Dubai, Bahrein, Malta, Gibraltar, otoki Guernsey in Man…

Britanske oblasti ne vtikajo v lokalne gospodarske zakone, ki so seveda napisani na kožo privabljanju kapitala. Film lepo razkriva, kako so finančni interesi londonskega Citya (finančno središče ZK) skozi čas ustvarili mrežo teh držav in teritorijev, ki jim pravijo jurisdikcije. Film trdi, da se približno vsaj 40% skupnega kapitala vseh svetovnih davčnih oaz ‘obrne’ v teh ‘jurisdikcijah’, Velika Britanija pa je največji globalni akter v svetu mednarodnih financ.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.