Po svetu se vrstijo nasilne reakcije držav, ki jih ogrožajo invazije kitajskih ribiških flot. V Sredozemlju ta problem ni tako opazen, vseeno pa se EU intenzivno posveča strategiji razvoja ribištva in ribogojstva za to območje.

Ena od številnih kitajskih flot zapušča domače vode in odhaja na drugo stran oceana foto: greenqueen.com.hk)

Kitajski ribiči iz leta v leto čedalje bolj intenzivno lovijo po svetovnih oceanih in pri tem ne spoštujejo nobenih omejitev. O resnih incidentih, kjer gre za streljanje vojaških na ribiške ladje, namenska trčenja in zaplembe ladij, s v zadnjem času poročali iz Tajvana, Indonezije, Japonske, Ekvadorja, Peruja in celo Argentine. Kitajski ribiči namreč ne nagajajo le sosednjim državam vzhodne Azije, s katerimi so v ozemeljskih sporih, ampak tudi oddaljenim državam, na katere ne bi nikoli pomislili.

Kitajski ribiški čolni namreč množično odplujejo na drugo stan Tihega oceana in celo v Atlantik, saj gre za ogromno industrijo, pri tem pa jih spremljajo večje ladje hladilnice in celo tankerji z gorivom. Poleg tega pa Kitajci ne spoštujejo nobenih navideznih morskih meja – preganjali so jih celo iz mednarodno zaščitenega naravnega rezervata na območju otočja Galapagosa – kaj šele meja morskih gospodarskih con drugih držav.

Dodaten problem je obnašanje posameznih kapitanov do osebja, saj so predvsem indonezijski mediji že večkrat poročali tudi o suženjskih pogojih, mučenju in celo umorih članov posadk. Na srečo v Mediteranu kitajske pomorske invazije doslej še ni bilo na spregled, mogoče tudi zato, kjer je morje že precej izropano. Vseeno pa se EU dobro zaveda problematike izkoriščanja morskih virov, o čemer priča tudi zadnji sestanek Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM).

GFCM je regionalna organizacija za upravljanje ribištva v Sredozemlju in Črnem morju, ki ima 24 članic (19 iz Sredozemskih držav in 3 iz Črnega morja). GFCM je pristojna za upravljanje vseh vrst rib, razen tun, s katerimi upravlja Mednarodna komisija za zaščito atlantske tune (ICCAT). Zadnji sestanek GFCM je sicer potekal prek spletne video konference, govora pa je bilo o novi strategiji za ribištvo in ribogojstvo.

»Izmenjali so tudi stališča glede prednostnih nalog za oživitev regionalnega zagona na najvišji vladni ravni ter za ponovno politično zavezanost k doseganju dolgoročnih ciljev GFCM v skladu z ‘Agendo trajnostnega razvoja 2030’,« so med drugim sporočili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki je prav tako sodelovalo na tem spletnem srečanju.