Slovenska turistična organizacija je pripravila javno naročilo za prototipno fazo vzpostavitve ‘Nacionalnega informacijskega središča’. Zagon delovanja tega središča je najpomembnejši ukrep ‘Strategije digitalne preobrazbe slovenskega turizma 2022 – 2026’.

Slovenska turistična organizacija (STO) je pravkar objavila javno naročilo za začetno (testno, oziroma prototipno) fazo izvajanja nacionalnega ‘Načrta za okrevanje in odpornost’(NOO) za pametno, trajnostno in vključujočo rast, oziroma  za vzpostavitev ‘Nacionalnega informacijskega središča’. To je bilo napovedano že v mescu juniju in sicer na predstavitvi povsem nove ‘Strategije digitalne preobrazbe slovenskega turizma 2022 – 2026’.

Vzpostavitev učinkovit delujočega ‘Nacionalnega informacijskega središča’ predstavlja namreč najpomembnejši ukrep nove strategije in je hkrati tudi najpomembnejše orodje za doseganje in spremljanje ciljev te strategije. Zaradi kompleksnosti tega javnega naročila bodo pri njegovi izvedbi sodelovali strokovnjaki s področij turizma, IT, analiz podatkovnih virov, umetne inteligence in strojnega učenja.

»Predmet javnega naročila za pametno, trajnostno in vključujočo rast je ‘Razvoj prototipa z analizo podatkovnih virov, pripravo funkcionalne specifikacije, izvedbenega designa in arhitekturne sheme za bodoče Nacionalno informacijsko središče za merjenje učinkov turizma in usmerjanje turističnih tokov – Nadgradnja Zelene sheme slovenskega turizma v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, « sporočajo s STO.

Ocenjena vrednost tega javnega naročila je 300.000 evrov (brez DDV), rok za oddajo prijav pa je 12. september. S STO so še pojasnili, da bo prototipna faza vzpostavitve Nacionalnega informacijskega središča (oziiroma t.i. ‘Market intelligence hub-a’) potekala približno pol leta – od oktobra 2022 do marca 2023. Sledila bo implementacijska faza reformnega dela NOO, ki bo predvidoma končana do junija 2024.

Kot je znano, je NOO nacionalni program reform in naložb, katerega namen je ublažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije koronavirusa v Sloveniji. Prek njega bodo do leta 2026 tudi s pomočjo raznih skladov oziroma virov EU podirali dolgoročno trajnostno rast, zeleni in digitalni prehod.