Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) je pravkar objavil lestvico globalne konkurenčnosti, na kateri je Slovenija v primerjavi z lanskim letom malce nazadovala in sicer z 38. na 42. mesto. Na skupni predstavitvi rezultatov in analizi slovenske uvrstitve so sodelovali zastopniki agencije SPIRT Slovenija, Ekonomske fakultete UL in Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER).
Z desne proti levi so Rok Capl (SPIRIT Slovenija), Mateja Drnovšek (EF UL), Sonja Uršič (IER) in Peter Stanovnik (IER) (foto: SPIRIT Slovenija/LV)
Na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2023 je med 64 analiziranimi državami Slovenija zasedla 42. mesto, kar je štiri mesta nižje kot lani. V tej raziskavi Švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) statistični podatki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, preostalo tretjino pa tvorijo t. i. ‘mehki kazalci, podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz MSP in velikih podjetij.
»Merijo 4 sklope konkurenčnosti: gospodarsko uspešnost, vladno učinkovitost, poslovno učinkovitost in infrastrukturo. V letošnji letopis je bilo vključenih 335 kazalnikov, sodelovalo pa je 64 držav, pri anketnih kazalnikih pa je odgovarjalo tudi 100 slovenskih menedžerjev malih, srednjih in velikih podjetij,« so pojasnili z agencije SPIRT Slovenija, kjer so skupaj s predstavniki Ekonomske fakultete UL in Inštituta za ekonomska raziskovanja podrobno razčlenili slovensko uvrstitev.
Sicer se je naša država najbolje odrezala na področjih mednarodne trgovine, ravni cen, družbenega okvira (socialna kohezija, enakost v porazdelitvi dohodka, enakopravnost žensk in moških) in izobraževanja. Najnižje uvrstitve pa je zabeležila na področjih mednarodnih investicij, javnih financ, davčne politike, trga dela, dostopnosti financiranja za podjetja ter odnosov in vrednot, ki podpirajo konkurenčnost.
Na konkurenčnost regij, držav in podjetij je po koncu zapiranj zaradi pandemije Covida 19 vplival preplet geopolitičnih dogajanj, izgube tradicionalnih trgov, rast inflacije ter motnje preskrbovalnih verig s surovinami in energenti. Sicer na svetovni lestvici vodilna ostaja Danska, omembe vreden pa je padec konkurenčnosti v večini držav Vzhodne Evrope (Latvija, Litva, Estonija, Madžarska, Slovaška, Slovenija, Hrvaška, Bolgarija) in sicer zaradi visoke inflacije.