Finančni ministri EU so zaključili dvodnevno neformalno zasedanje na Dunaju, ki se ga je v vlogi ministrice zadnjič udeležila tudi Mateja Vraničar Erman. Med temami zasedanja je izstopalo vprašanje obdavčitve digitalnega gospodarstva. Ministri so se strinjali, da je s prizadevanji za ureditev tega področja treba nadaljevati. Le način morajo še najti.
Prizor z zasedanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank držav EU (foto: mf.gov.si)
Vprašanje obdavčitve digitalnega gospodarstva postaja vse bolj aktualno in sicer zaradi razmaha digitalnih tehnologij ter njihovega vpliva na davčne sisteme. Velika spletna podjetja namreč nimajo klasičnih poslovnih enot oz. niso fizično prisotna v vseh državah, v katerih ustvarjajo prihodke, ampak samo v tistih, v katerih imajo sedež, zato davka ne plačajo povsod, kjer ustvarjajo prihodek, in tako veliko držav prikrajšajo za davčne prihodke.
Ker dolgoročnih rešitev na globalni ravni, ki bi bile najbolj učinkovite in za katere si prizadevajo ministri, še nekaj časa ni pričakovati, je Evropska komisija marca letos pripravila predloga dveh direktiv, ki naslavljata to področje. Kot začasno rešitev predlaga sprejem direktive o skupnem sistemu davka za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev, kot dolgoročno rešitev pa sprejem direktive o določitvi pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s t. i. pomembno digitalno prisotnostjo, ki bi jo opredelili z merljivimi kriteriji (npr. obseg prihodkov iz opravljanja določenih digitalnih storitev). Ministri, ki so omenjena predloga v preteklosti že obravnavali, so se tudi tokrat strinjali, da morajo članice nadaljevati s prizadevanji za ureditev tega področja. Prioriteta bo delo na hitri začasni rešitvi o davku na digitalne storitve na ravni EU in sodelovanje z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj pri oblikovanju dolgoročne globalne rešitve. Z delom bodo nadaljevali strokovnjaki na tehnični ravni, ministri pa se bodo k tem vprašanjem vrnili predvidoma še pred koncem leta.
Slovenija na dolgi rok kot optimalno podpira predvsem globalno rešitev, morebitne začasne rešitve na ravni EU pa morajo po slovenskem mnenju upoštevati globalni kontekst in ne smejo voditi k presežnim administrativnim bremenom za podjetja in davčne uprave. Na Dunaju so razpravljali tudi o o gospodarskih priložnostih in tveganjih, ki jih prinašajo tehnologija blokovnih verig in kripto imetja. Avstrijsko predsedstvo je to temo postavilo visoko na agendo s ciljem, da bi Evropa hkrati z vzpostavitvijo jasnih pravil izkoristila priložnosti, ki jih ponuja to področje, npr. pri dostopu podjetij do virov financiranja. Ta prizadevanja so podprli tudi drugi ministri, zato se bo delo na tem področju nadaljevalo. Pri razvoju tega področja bo po njihovem mnenju sicer potrebno tudi tesno sodelovanje med zakonodajalci, regulatorji in industrijo. Slovenija podpira spodbujanje tehnoloških inovacij na finančnem področju, med katere sodijo tudi kripto imetja, in pri tem zagovarja izgradnjo evropskega regulativnega in nadzornega okvira, ki bi podjetjem na enotnem trgu EU na eni strani omogočil izkoriščanje finančnih inovacij in zagotavljanje najprimernejših produktov strankam, hkrati pa bi moral tak okvir zagotavljati tudi visoko stopnjo varstva potrošnikov in vlagateljev ter odpornost in celovitost davčnega sistema. Ministri so na neformalnem zasedanju, na katerem se jim običajno pridružijo guvernerji centralnih bank, razpravljali tudi o vplivu pričakovane normalizacije monetarne politike na finančno stabilnost. Ministrom se zdi pomembno, da so države na to normalizacijo pripravljene, saj ima lahko posreden vpliv tudi na javne finance.
Glede na trenutno politiko Evropske centralne banke in gospodarsko-finančne kazalce v Sloveniji se sicer ocenjuje, da je tveganje za finančno stabilnost (zaradi dviga obrestnih na kratek do srednji rok) nizko. Skupna zadolženost slovenskih podjetij je med letoma 2008 in 2017 namreč precej upadla, zadolženost gospodinjstev v deležu BDP je občutno nižja od povprečja EU, kapitalska ustreznost bančnega sektorja pa je nekoliko nad povprečjem EU in precej nad povprečno ravnijo v Sloveniji v obdobju 2008-2012. Kljub temu Slovenija pozdravlja razpravo, saj je potrebno tovrstna tveganja vseskozi spremljati. Na dnevnem redu zasedanja finančnih ministrov EU je bilo tudi financiranje investicij, program za podporo reformam v državah članicah in vzpostavitev evropske stabilizacijske funkcije za naložbe v primeru asimetričnih šokov, ki jih Evropska komisija predlaga v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira 2021-2027. Komisija za to obdobje predlaga vzpostavitev programa InvestEU, ki bo nadomestil program EFSI in pod eno streho združil financiranje iz proračuna EU v obliki posojil in jamstev ter povezal številne finančne programe, ki so trenutno na voljo. Po zgledu programa EFSI naj bi tudi v novem programu pomembno vlogo igrala Evropska investicijska banka. Glede predloga vzpostavitve programa InvestEU Slovenija načeloma podpira konsolidacijo programov, in sicer na način, ki gradi na dobrih straneh EFSI in zagotavlja uravnoteženo ter jasno vlogo EIB pri upravljanju in implementaciji predlaganega instrumenta ter pomembno vlogo nacionalnim razvojnim bankam. Več razlik v pogledih je med državami članicami glede programa podpore reformam in glede vzpostavitve evropske stabilizacijske funkcije za naložbe. Slovenija predlogoma ne nasprotuje, je pa jasno izpostavila nujnost nadaljnje razprave in jasnejših odgovorov glede posameznih vidikov obeh predlogov. Prvi ne sme biti vzpostavljen na škodo kohezijske politike, drugi pa mora biti oblikovan kot dopolnitev nacionalnih programov, predvsem pa mora biti oblikovan na način, da bo praktično uporaben.
Z Ministrstva za finance RS so dodali še, da so finančni ministri območja evra v razširjeni sestavi (EU27 brez Velike Britanije) nadaljevali razpravo o poglabljanju ekonomske in monetarne unije. Tokrat so se posvetili predvsem vzpostavitvi skupnega podpornega mehanizma za enotni sklad za reševanje bank oz. skupnega varovala, ki bi v primeru povečanih potreb zagotavljal zadostna sredstva omenjenemu skladu. Vlogo tega varovala bi glede na soglasje, doseženo junija letos, prevzel reformirani Evropski mehanizem za stabilnost. Glede modalitet delovanja skupnega varovala so ministri dosegli visoko raven soglasja glede načina odločanja in morebitne zgodnejše uveljavitve pred sprva zastavljenim rokom, to pomeni pred januarjem 2024.