Planska zveza Slovenije pravkar ponovno opozarja na povečano nevarnost plazov. Tokrat izrecno odsvetujejo obisk predelov, kjer je razglašena 3. stopnja nevarnosti snežnih plazov, za manj izkušene planince pa tudi področja z razglašeno 2. stopnjo nevarnosti. Ker je tudi vremenska napoved za naslednje dni zelo spremenljiva, bo potrebno pred odhodom v gore še posebej dobro preveriti nevarnost snežnih plazov.

Planska zveza Slovenije (PZS) ob trenutnih razmerah v gorskem svetu opozarja, da je potrebno pred odhodom v gore vedno preveriti nevarnost snežnih plazov. Ažurne, podrobne in zanesljive informacije o stopnji nevarnosti so za celotno območje Slovenije na voljo na spletnem mestu Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in pa tudi na specializiranem spletnem portalu ‘CROSSRISK‘.

»V zadnjem plazovnem biltenu je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1600 metrov ZNATNA – 3. stopnje, nižje pa ZMERNA – 2. stopnje. Zmerna nevarnost (2. stopnja) je tudi na območju Idrijsko-Cerkljanskega, Škofjeloškega, Polhograjskega in v višjih predelih Zasavskega hribovja. Tam so predvsem nevarna strma travnata pobočja. V gorah se snežna odeja še naprej kopiči. Zlasti nevarna so pobočja nad gozdno mejo, kjer je veter prenašal sneg in gradil nove snežne nanose.

Že pod majhno obremenitvijo lahko sprožite kložast snežni plaz,« so obvestila ARSO povzeli na PZS. Za vse planince torej velja, da se začasno, dokler se snežna odeja ne stabilizira, popolnoma izogibajo območjem s 3. stopnjo nevarnosti snežnih plazov. Za manj izkušene pa je velja, naj se izognejo že območjem z razglašeno 2. stopnjo nevarnosti. Sicer obstaja 5 dejavnikov, ki kažejo na zelo veliko možnost plazu, sploh če jih večina ali kar vsi pojavijo naenkrat.

Ti opozorilni znajo za nevarnost sproženja plazu so nov sneg, pred kratkim sproženi plazovi na podobnem oz. bližnjem terenu, glasno pokanje in nenadno posedanje snežne odeje, prisotnost zametov, klož in opasti ter nazadnje še morebitna hitra otoplitev z dežjem. S PZS so spomnili tui, da so ob klasični dnevni odjugi zaradi sonca popoldanske ure nevarnejše kot dopoldanske ure.

Poleg tega bi morali imeti prav vsi, ki se pozimi odpravljajo v gore, med opremo plazovni trojček, ki ga tvorijo lavinska žolna, sonda in lopata, pa tudi cepin, dereze in čelado. Rednim obiskovalcem gora v zimskem času in navdušenim turnim smučarjem pa srčno priporočajo uporabo nahrbtnika z zračnim balonom. Apelirajo pa tudi na tiste, ki na družbenih omrežjih nespametno vabijo v zasnežene gore kar v poletnih oblačilih, saj je to zelo neodgovorno.