Danes mineva prvo leto vojne v Ukrajini. Točnega števila žrtev ne ve nihče, predvideva pa se, da naj bi se skupne vojaške izgube Ukrajincev in Rusov gibale proti številki 300.000, poleg tega pa naj bi bilo civilnih žrtev vsaj 30.000m najbrž pa še precej več. Mesta in vasi ob frontnih črtah so povsem razrušena, vojni pa ni videti konca.

Eno od mnogih prizorišč ruskih napadov v Ukrajini (foto: multimedia.europarl.europa.eu)

Danes mineva prvo leto vojne v Ukrajini – vojne, do katere ne bi v sodobni Evropi sploh ne bi smelo priti. Nova ruska agresija na Ukrajino se je pričela 24. februarja 2022 in je tretja faza vojne operacije proti sosednji državi po zavzetju Krima (februarja 2014) ter oboroženem poskusu odcepitve regij Doneck in Lugansk (aprila 2014). Spopadi so se sicer po sporazumu v Minsku leta 2015 umirili, a so potem vojaške in civilne žrtve še naprej padale na obeh straneh.

Od leta 2015 do 2022 je sicer prihajalo le do manjših izvidniških vpadov in občasnega medsebojna obstreljevanja, potem pa so se na začetku lanskega leta stvari nenadoma spremenile. Na ukrajinske želje po vstopu v EU in v NATO se je ruski predsednik Vladimir Putin odzval z obsežnimi vojaškimi vajami, kjer so cevi obrnili proti Ukrajini, zato so mnogi vojaški, obveščevalni in politični strokovnjaki pričeli opozarjati, da tokrat misli resno.

Nekateri zahodni mediji so lani že 5. februarja objavili, da se je začela vojna, potem so se stvari navidezno malce polegle. Svet je upal, da je šlo le za klasično pretiravanje medijev v kombinaciji s provokativnim obnašanjem velesile, oziroma za ustvarjanje pritiska, ki pa mu ne bo sledila vojaška akcija. Vendar se je Putin odločil, da gre Rusija v novo vojno in najbrž je bila to ena od najslabših odločitev v njegovem življenju.

Ukrajini in tudi Rusiji je namreč ta odločitev prinesla veliko gorja. Danes števila žrtev enoletnih spopadov ne pozna nihče, predvideva pa se, da se vojaške izgube obeh strani gibajo proti številki 300.000. Poleg tega naj bi bilo civilnih žrtev prek 30.000, pri čemer Združeni narodi opozarjajo, da bi jih bilo lahko še precej več. Kot med vsako vojno je tudi v tej prišlo do mnogih primerov nečloveškega nasilja nad civilisti, skupno število ukrajinskih beguncev pa je že preseglo 8 milijonov.

Torej je okrog 20% celotnega prebivalstva Ukrajine države danes  s statusom . Vse do lani najpomembnejša infrastruktura po Ukrajini ni bila prizadeta, morda je bilo izjema le razrušeno mednarodno letališče mesta Doneck. Od lani pa se ruski napadi na veliko osredotočajo na ukrajinske prometne in energetske objekte, tako da je škoda ogromna. Ukrajinci redno doživljajo izpade elektrike, težave so z ogrevanjem in s pitno vodo.

Obsega materialne škode na državni in zasebni lastnini se ne da izmeriti, podobno bodo človeške travme ostale prisotne še leta in leta. Kljub temu pa se o pogajanjih za prekinitev spopadov ne govori prav veliko. In kar je še bolj zaskrbljujoče, je dejstvo, da se vse bolj omenja možnost jedrskega spopada. Za danes, prvo obletnico vojne, pa je moč pričakovati tudi kakšno ‘posebno vojaško presenečenje’ z ene ali druge strani.