Danes se po vsem svetu obeležuje svetovni humanitarni dan. Posvečen je spominu na vse žrtve, ki so izgubile življenje med opravljanjem humanitarnih dejavnosti. Poleg tega pa pri Združenih narodih opozarjajo na delo humanitarnih delavcev po vsem svetu, saj slednji tvegajo marsikaj, ko gre za reševanje življenj drugih in lajšanje trpljenja žrtev oboroženih spopadov ali naravnih nesreč.
Slovenski deminerji so svoje humanitarne dejavnosti v preteklosti izvajali v Bosni, na Hrvaškem in na Kosovu (foto: pxhere.com)
Nenehne vojne, ki jih doživlja naš planet, so prisilili rekordno število ljudi, da so zapustili svoje domove. Drugi se v mestih in na podeželju borijo, da bi našli hrano, vodo in varno zatočišče zase in za svoje bližnje. Po celem svetu jim pomoč nudijo humanitarni in zdravstveni delavci, ki pa so pri tem izpostavljeni številnim različnim nevarnostim. Vojaški napadi namreč pogosto zahtevajo tudi življenja humanitarnih delavcev.
Kljub temu, da imajo vse strani v spopadih v skladu z mednarodnim pravom dolžnost zagotoviti varnost humanitarnih delavcev ter jim omogočiti neoviran in trajen dostop do ljudi v stiski, humanitarci vseeno marsikje po svetu vsakodnevno tvegajo smrt. Zato je Svetovni humanitarni dan priložnost, da se javnost spomni na njihov trud in, da se zanje zahteva večja zaščita. To je tudi namen kampanje Organizacije združenih narodov z naslovom: Nisem tarča (#NotATarget).
Kampaniji se je pridružila tudi Slovenija, ki poudarja pomen mednarodnega humanitarnega prava, humanitarnih načel in splošnih načel dobrega humanitarnega donatorstva. Prizadevanja Slovenije so usmerjena predvsem v zagotavljanje pomoči državam in ljudem v jedru humanitarnih kriz – Sirija, Irak in druge države Bližnjega Vzhoda, Podsaharska Afrika, kakor tudi nudenje pomoči državam, ki se soočajo z velikim pritokom beguncev.
“Načrtovana sredstva usmerja dolgoročno, stabilno in predvidljivo, praviloma v dlje časa trajajoče krize. Slovenija pomoč usmerja preko mednarodnih organizacij, predvsem iz sistema Združenih narodov, ter preko Mednarodnega odbora Rdečega križa ter Mednarodnega združenja Rdečega križa in Rdečega polmeseca. V zadnjih 4 letih (2014-2017) je Slovenija za tovrstno pomoč namenila skupno 1,64 milijona evrov,” so sporočili z Ministrstva za zunanje zadeve RS (MZZ).
Dodali so še, da Slovenija humanitarno in postkonfliktno pomoč nudi tudi preko ITF – Ustanove za krepitev človekove varnosti, Uprave RS za zaščito in reševanje, nevladnih organizacij in drugih ustanov. Ti so v zadnjem štiriletnem obdobju izvedli preko 60 projektov v 14 državah sveta v skupni vrednosti 6,39 milijona evrov. V večjem delu so bili napori usmerjeni na področje protiminskega delovanja, vključno z izobraževanji o nevarnosti min, psihosocialne rehabilitacije in pomoči žrtvam min ter pomoči otrokom in ženskam v postkonfliktnih razmerah.