Evropska komisija je pred dnevi objavila pregled zdravstvenega stanja v EU, in sicer preko opisa profilov zdravstvenih sistemov posameznih držav. Zdravstveni profil za Slovenijo med drugim ugotavlja, da se zdravje slovenskega prebivalstva še naprej izboljšuje, čeprav so še vedno opazne vrzeli v pričakovanem trajanju življenja po spolu in socialno-ekonomskih skupinah.
Poročila obsegajo dvoletno obdobje in predstavljajo temelj za analize ter oblikovanje zdravstvenih politik v evropskih državah (foto: pixabay.com)
Skupaj z zdravstvenimi profili 28 držav Evropske unije ter Norveške in Islandije je bilo objavljeno tudi spremljevalno poročilo, ki kot najpomembnejši pozitivni trend v vseh državah izpostavlja premik k preventivi in primarnemu zdravstvenemu varstvu. Sporočilo kaže tudi na ostale večje trende spreminjanja zdravstvenih sistemov, kot so nezaupanje v cepljenje, vključevanje digitalne tehnologije v spodbujanje zdravega načina življenja in preprečevanja bolezni ter vrzeli v dostopnosti do zdravstvenega varstva.
Govora je tudi o uvajanju inovativnih pristopov v naboru, o razvijanju novih spretnostnih, ki jih bodo potrebovali zdravstveni delavci, ter o povečevanju sodelovanja med državami v življenjskem ciklu zdravila z namenom omogočanja širšega dostopa do zdravil. Sicer Komisija EU objavlja poročila o stanju zdravstvenih sistemov v sodelovanju z OECD in Evropskim observatorijem za zdravstvene sisteme in politike od leta 2016, in sicer z namenom, da državam pomaga izboljšati uspešnost njihovih zdravstvenih sistemov.
Glede Slovenije poročilo pravi, da je znatno podaljšanje pričakovanega trajanja življenja delno posledica zmanjševanja umrljivosti zaradi srčno žilnih vzrokov. Vseeno sta ishemična bolezen srca in možganska kap še vedno glavna vzroka umrljivosti, sledi pa jima pljučni rak. »Profil med izzivi slovenskega zdravstvenega sistema izpostavlja dolge čakalne dobe, pomanjkanje zdravnikov in zagotavljanje dolgoročne fiskalne vzdržnosti sistema.
Poročilo namreč izpostavlja, da bodo demografski trendi ter posledično zmanjšanje delovno aktivnega prebivalstva občutno povečali obremenitve proračuna za zdravje in dolgotrajno oskrbo. Poleg teh finančnih potreb pa se bodo spremenili tudi modeli obravnave, vendar Slovenija še vedno nima zakonodaje o dolgotrajni oskrbi in integraciji storitev,« sporočajo s Komisije EU.
Ugotovitve zdravstvenega profila za Slovenijo pa bodo podrobneje predstavili 12. decembra ob 9. uri in sicer v prostorih Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji (Dunajska 20, Ljubljana), sodelovala pa bosta tudi predstavnika Evropske komisije ter Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike.