Včeraj sta bila v Državnem zboru predstavljena predloga poračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024. Vlada je dokumenta pripravila na podlagi napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, vsi pa se strinjajo, da so razmere že sedaj precej negotove zaradi posledic pandemije koronavirusa in predvsem zaradi posledic ruske agresije na Ukrajino. V naslednjih dveh letih pa naj bi bilo negotovosti še precej več.
Poslopje Državnega zbora Republike Slovenije (foto: FB Državni zbor RS)
Vlada RS je predloga proračunov z leti 2023 in 2024 pripravila na podlagi scenarija napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), pri tem pa je upoštevala, da se razmere lahko precej spremenijo, oziroma se bistveno poslabšajo. UMAR je v napovedi za leto 2023 predvidel precejšnje znižanje rasti bruto domačega proizvoda (BDP), a še vedno pozitivno rast na ravni približno 1,2 % v letu 2023 ter zvišanje na 2,6 % v letu 2024.
Napovedi so glede rasti podobne za vso EU, prav tako pa je trenutno povsod po EU veliko govora o zmanjševanju tveganj zaradi nepredvidljivosti širšega političnega dogajanja. Vse bo že precej bolj jasno čez dva tedna, ko se bo na ravni EU dogovarjalo o skupnih rešitvah za vse države članice. Da bi bila zima manj problematična, se bodo dokončno dogovorili o posegih na energetske trge ter rešitvah za pomoč industriji in prebivalstvu EU.
Nemška vlada je napovedala, da bo za premostitev težav namenila kar 200 milijard evrov pomoči. Ker je Slovenija v veliki meri odvisna od nemškega in gospodarstva EU nasploh, bo ta finančna injekcija nedvomno pozitivno vplivala tudi na slovenska tržišča. Sicer bosta fleksibilnost in ažurnost ukrepanja glavna aduta Vlade RS, ki poleg tega stavi tudi na hitre investicije. Za leto 2023 je tako predvidenih bistveno več investicij kot v 2024.
»Fiskalna pravila so na ravni EU tudi v naslednjem letu zamrznjena, zato je vlada v letu 2023 načrtovala primanjkljaj, večji od 3 %, in je na nivoju 5,3 % BDP. Za leto 2024 je načrtovan proračun znotraj fiskalnega okvirja in je na nivoju 2,6 % BDP. Načrtovani prihodki so podobni za obe leti, in sicer so na rekordnih ravneh 13,4 milijarde v letu 2023 in 13,8 milijarde v letu 2024. Odhodki so v prihodnjem letu načrtovani za 16,7 milijarde, leto kasneje pa 15,5 milijarde.
V predlogu proračunov je sicer načrtovana še tekoča rezerva v višini 260 milijonov, covid rezerva v višini 60 milijonov in sredstva za pokrivanje škod iz naravnih nesreč v višini 90 milijonov evrov,« so sporočili z Urade predsednika Vlade Republike Slovenije s Roberta Goloba, ki je osebno predstavil oba dokumenta.
Poleg tega pa je pozval vse tiste gospodarske subjekte in javne zavode, ki so ostali brez pogodb za nakup električne energije, naj se obrnejo na Ministrstvo za infrastrukturo, saj je zanje tam že pripravljen poseben program. Poudaril je še, naj malce počakajo in naj ne sklepajo novih pogodb do konca meseca oktobra.