Zadnje dni so na rednem plenarnem zasedanju v Strasbourgu evropski poslanci obravnavali celo vrsto pomembnih tem, zato bi ena kmalu ostala neopažena. Gre za spremembo predpisov, po katerih bi velika mednarodna podjetja morala razkriti, koliko davka plačujejo v posameznih državah.
Zdi se, kot da se s spremembami predpisov o transparentnosti za multinacionalke zatika prav na najvišjem nivoju EU (foto: en.wikipedia.org)
Evropska unija je sicer že v preteklosti sprejela zakonodajo, ki od podjetij zahteva razkritje davčnih podatkov nacionalnim davčnim organom. Vendar pa sedaj poslanci v Parlamentu EU pravijo, da bi javna objava takih podatkov pomagala povečati transparentnost in preprečiti dvomljive finančne prakse pri poslovanju multinacionalk. Ta namreč dobičke, ki jih ustvarijo po vsem svetu, na koncu pa jih prelijejo v države z zelo nizko obdavčitvijo in se tako izogibajo plačevanju davkov.
Gre za znano in dobro utečeno prakso multinacionalk. Obenem pa takšna praksa pomeni, da srednja in manjša podjetja plačujejo vse predpisane davke, tista največja (z največjimi dobički) pa ne. Dejansko gre za sprevrženo obliko nelojalne konkurence. Zaradi vsega tega so v razpravi na plenarnem zasedanju evropski poslanci poudarili, da ima javnost pravico izvedeti več informacij o obdavčitvi multinacionalk. Ko je EU uvedla prakso javnega poročanja v državah za poslovanje bank, je to hitro privedlo do pozitivnih posledic.
Sedaj bi radi podobno prakso nadaljevali v večjimi multinacionalnimi družbami. Poslanci so bili zelo kritični, kjer je Evropski svet na tem področju doslej naredil premalo. »Za večino Evropejcev je obstoj davčnih oaz, v katerih konča denar, namenjen za davke, resnično nerazumljiv. Predlog, ki povečuje transparentnost, je na mizi že tri leta. Vlade držav preprečujejo pravično obdavčevanje in pošteno konkurenco,« je dejal poslanec Sven Giegold (Zeleni/EFA, Nemčija).
V teh treh letih pa najpomembnejše strukture EU niso našle soglesja niti glede svojih kompetenc. Komisija EU je predlog namreč predstavila kot del pravil o skupnem evropskem trgu, zato bi se pred sprejetjem pravil morala o predlogu uskladiti Parlament EU in Svet EU v okviru splošnega zakonodajnega postopka. Za Svet EU (države članice) pa naj bi predlog sodil na področje davčnih pravil, zato bi bilo za sprejem potrebno soglasje držav v Svetu EU, med tem ko bi bilo mnenje Parlamenta EU le posvetovalne narave.