Komisija EU je objavila novo kohezijsko poročilo in sicer že deveto po vrsti. Nov dokument potrjuje, da evropska kohezijska politika deluje, saj se gospodarske, socialne in teritorialne razlike po regijah EU zmanjšujejo. Vendar pa poročilo opozarja tudi na težave, ki regije EU čakajo v prihodnjih letih.
Za Komisijo EU je kohezijska politika eno od temeljnih katalizatorjev trajnostnega razvoja in gospodarske rasti. Po njenih podatkih naj bi se vsak evro, ki bo investiran v sklopu izvajanja te politike, do leta 2043 potrojil (približno 4 % letna stopnja donosa). Že do leta 2027 naj bi bilo po zaslugi kohezijske politike v EU ustvarjenih 1,3 milijona novih delovnih mest, od katerih jih bo veliko v sektorjih, povezanih z zelenim in digitalnim prehodom.
Komisija EU je v svojem devetem kohezijskem poročilu spomnila, da bo letos minilo 20 let od največjega kroga širitve EU (1. maja 2004 je v EU vstopila tudi Slovenija). »V tem obdobju se je povprečni BDP na prebivalca držav članic, ki so se pridružile od takrat, povečal z 52 % na skoraj 80 % povprečja EU. Vrzel v primerjavi s preostalo EU se je prepolovila. Stopnja brezposelnosti se je v teh državah članicah zmanjšala s povprečno 13 % na 4 %.
V popolnem nasprotju z recesijo leta 2009 se je BDP po izbruhu pandemije močno okrepil. Vendar se je hitrost gospodarske konvergence po recesiji leta 2009 vztrajno upočasnjevala. Kohezijska politika ima ključno vlogo pri podpiranju javnih naložb. V obdobju 2014–2020 je politika predstavljala skoraj 13 % vseh državnih naložb v EU kot celoti in 51 % v manj razvitih državah članicah,« pravijo podatki Evropske komisije.
Dodali so, da so prav te naložbe okrepile evropski model rasti in spodbudile gospodarsko rast v skladu s ključnimi prednostnimi nalogami kohezijske politike, med katerimi so dvojni prehod na inovacije, podjetja in spretnosti, varstvo otrok, izobraževanje, zdravstvo in zaščita pred naravnimi nesrečami. Napovedali pa so še, da bodo demografske spremembe tiste, ki bodo v prihodnjih desetletjih močno vplivale na vse regije.
Zato se bodo morale regije po vsej EU prilagajati zmanjševanju delovne sile, odhodom mladine in staranju prebivalstva. Težave s tega družbenega in gospodarskega segmenta so običajno večje podeželskih in redkeje naseljenih regijah. V poročilu pa se izraža tudi bojazen, da bodo učinki digitalnega prehoda in podnebnih sprememb predvidoma še povečali regionalne razlike v EU.