Naslovnica Gospodarstvo Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike

Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike

Avtor: Spletno Uredništvo

Potem, ko je Vlada RS je sprejela in objavila ‘Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020’, ga je poslala še v Državni zbor RS. Poročilo je pozitivno, čeprav bi lahko na določenih finančnih področjih stvari potekale malce hitreje, tako na nivoju struktur EU, kot tudi pri nas doma. Do konca leta 2023, ko se bodo predvidoma zaključile zadnje aktivnosti v poročilu navedenega programskega obdobja, pa bo Slovenija upravičena do skupnega zneska v višini 3.086.000.000 (tri milijarde in 86 milijonov) evrov.

Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politikeOmenjeni sta bili tudi pospešitev črpanja evropskih sredstev in slaba dinamiko nekaterih prilivov iz EU blagajne (Freepik/Mindandi/FB EU Skladi)

 

V vladinem poročilu piše, da je bila od prvih dni leta 2014 do konca letošnjega meseca marca letos izdana 501 odločitev o podpori za projekte, programe in javne razpise. Za ta t.i. ‘cilj Naložbe za rast in delovna mesta’ je bilo iz evropskih sredstev namenjenih 2,7 milijarde evrov, oziroma 89% vsega denarja, ki je bil na razpolago. 

Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je ob tem pojasnila, da se je po zaključenih javnih razpisih različnih ministrstev letos v mesecu marca izvajalo že za skoraj 2,2 milijarde evrov programov in projektov, kar predstavlja 71% razpoložljivih sredstev.

S SVRK so dodali še podatek, da je bilo iz državnega proračuna RS (vključno s finančnimi instrumenti) že nakazanih skoraj 1,14 milijarde evrov, oz. 37% sredstev, ki so na voljo. Republika Slovenija pa je do konca letošnjega prvega četrtletja Komisiji EU predložila za nekaj več kot 1,13 milijarde evrov certificiranih izdatkov.

»Vlada je sprejela tudi ‘Poročilo o izvajanju akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020’, ki je bil pripravljen s ciljem zmanjšanja razkoraka med pogodbeno vezanimi sredstvi, izplačili in predvsem slabo dinamiko na področju nizkih povračil sredstev iz EU blagajne v slovenski proračun,« so še zapisali na SVRK, kjer se pravkar najbolj intenzivno posvečajo natanko temu področju.

Povezani Članki

E-Novice

Prijavi se na pregled dogodkov in bodi na tekočem.