Ob Svetovnem dnevu boja proti ponarejanju in piratstvu so Urada RS za intelektualno lastnino opozorili, da se Evropska unija pravkar sooča z zaskrbljujočimi trendi nezakonitih prenosov športnih vsebin in ponarejenih športnih izdelkov.

Letos poleti bo po državah Evropske unije na sporedu več zelo pomembnih športnih prireditev. V petek se v Nemčiji pričenja Evropsko nogometno prvenstvo UEFA EURO 2024, julija sledila bo kolesarska dirka Tour de France in avgusta letos največji globalni športni dogodek – Olimpijske igre v Parizu. Danes pa se obeležuje ‘Svetovni dan boja proti ponarejanju in piratstvu’, ki je tokrat posvečen prav športu.

»Po podatkih Urada EU za intelektualno lastnino (EUIPO) milijoni državljanov EU nezakonito dostopajo do športnih vsebin ali jih prenašajo iz nezakonitih spletnih virov, ponarejena športna oprema pa proizvajalce letno stane 850 milijonov evrov. To predstavlja grožnjo za financiranje športa, saj so prihodki od zakonitih prenosov ključnega pomena za podporo športnih organizacij in športnikov,« so pojasnili z Urada RS za intelektualno lastnino.

EUIPO je sedaj pričel s kampanjo ‘Igraj pošteno’, v kateri navijače poziva, naj spremljajo izključno uradne prenose in kupujejo le zakonite proizvode. Nedavna vseevropska analiza je namreč pokazala, da 12 % državljanov EU nezakonito dostopa do športnih vsebin, v Sloveniji pa je takšnih državljanov 14 %. V starostni skupini od 15 do 24 let je povprečje EU 27 %, pri čemer je v Bolgariji 47 %, sledita Španija in Grčija z 42 % ter Slovenija z 39 %.

Glede na zadnjo študijo EUIPO o spletnih kršitvah avtorskih pravic se prek pretakanja (‘streaming’) zgodi 58 %, s prenosi (‘download’) pa 32 % vsega tovrstnega piratstva v EU. Drugi večji problem je ponarejanje športnih izdelkov. Sicer po študiji UIPO le 10 % mladih v EU (od od 15 do 24 let) namerno kupuje ponarejeno športno opremo, dodatnih 7 % pa je ponarejene izdelke kupilo nehote.

»Po izračunih urada EUIPO je vpliv prodaje ponaredkov v EU precejšen, saj je ocenjena skupna izguba 851 milijonov evrov na leto – kar ustreza 11 % celotne prodaje v tem sektorju. Francija, Avstrija in Nizozemska so utrpele največje denarne izgube, ki znašajo po več sto milijonov evrov. Glede na sorazmerni učinek so najbolj prizadete Romunija, Litva in Madžarska,« so še dodali z Urada RS za intelektualno lastnino.

Študije EUIPO so pokazale tudi to, da ponarejanje prinaša veliko tveganje za zdravje zaradi neskladnosti z varnostnimi in okoljevarstvenimi standardi EU. Poleg tega pa gre tudi za klasične dejavnosti organiziranega kriminala, kot sta tihotapljenje in pranje denarja, kot je pokazala nedavna operacija Europola ‘Fake Star’, kjer je bilo v 18 državah EU zaseženih 8 milijonov ponarejenih izdelkov v vrednosti 120 milijonov evrov in aretiranih 264 ljudi.

Tudi v Dnevnih novicah smo pred kratkim poročali, kako je v mesecu maju Finančna uprava RS sodelovala v zelo uspešni mednarodni carinski operaciji ‘Pirati 2’, ki je bila prav tako posvečena ponarejenemu blagu. Skupno so tedaj po vsej Evropi zasegli za več kot 32 milijonov evrov blaga, FURS pa je pri tem zasegla ponaredkov v skupni vrednosti le nekaj manj kot 1 milijon evrov.