Evropski parlament je sicer pravkar pozval zvezo NATO, naj Ukrajino povabi v to zavezništvo, a šele po koncu sedanje vojne.  Parlament EU je prav tako ponovno podprl začetek pogajanj o pristopu Ukrajine v EU in v resoluciji izjavil, češ da upa, da se bo to zgodilo že letos.

Politično manevriranje okrog dogajanja v Ukrajini je včeraj dobilo novo poglavje. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so namreč pozvali zvezo NATO, naj Ukrajino povabi v zavezništvo. Tako so parlamentarci še enkrat pokazali, da odločno sledijo priljubljenemu EU sloganu ‘stojimo z Ukrajino’. Vendar pa se to očitno ne bo zgodilo tako kmalu, saj so v resnici pozvali k ‘pripravam za povabilo Ukrajini na prihodnjih vrhovih Nata’.

Hkrati so v sporočilu za javnost Evropskega parlamenta zapisali, kako pričakujejo, da se bo ukrajinski pristopni proces začel takoj po koncu vojne. Seveda danes prav nihče ne more napovedati, kako in kdaj se bodo spopadi v Ukrajini končali. Jasno pa je, da je NATO obrambni pakt, kjer je predvideno, da vse ostale države omagajo katerikoli državi članici pakta, ki bi bila napadena.

Če bi danes sprejeli Ukrajino v pakt, bi se tudi ostale države NATO najbrž zelo hitro znašle v pravi vojni z Rusijo, kar bi zlahka privedlo tudi do uporabe atomskega orožja. Tako pa se obeta še dolga vojaška operacija, v kateri bodo države NATO pakta in EU še naprej odkrito pomagale napadeni Ukrajini, pri tem pa skušale obdržati status držav, ki niso v vojnem stanju. In kako vemo, da naj bi spopadi v Ukrajini predvidoma trajali še leta in leta?

Ker je ravno včeraj generalni sekretar NATA Jens Stoltenberg pozval k zavezi, da vse države pakta NATO namenijo 2 % svojih BDP-jev za vojaške izdatke za pomoč Ukrajini. Za preusmeritev teh sredstev je namreč potrebno v vsaki državi demokratično najprej izglasovati nov zakon. Po eni strani zakonsko-proračunske procedure lahko trajajo zelo dolgo, po drugi pa se novega zakona najbrž niti ne bi sprejemalo samo za leto ali dve.

Stoltenberg pa je bil danes precej bolj jasen od tega, kar so v resoluciji zapisali poslanci Evropskega parlamenta. Dejal je namreč, da na naslednjem vrhu NATO v Litvi 11. in12. julija sploh ne bo govora o povabilu Ukrajine v atlantsko obrambno zavezništvo, ampak naj bi bil cilj krepitev političnega sodelovanja.

Sicer se države NATO vneto pripravljajo na nove pošiljke sodobne vojaške in nevojaške pomoči za Ukrajino. Evro-parlamentarci pa so v resoluciji dorekli še dve pomembni zadevi. Tako so uničenje jezu Kahovka pripisali Rusiji in to definirali kot vojni zločin, za katerega bodo odgovorni odgovarjali v skladu z mednarodnim pravom.

Parlament EU pa je na koncu ponovno izrazil podporo lanskoletni odločitvi Evropskega sveta, da se Ukrajini podeli status kandidatke za članstvo v EU. Ukrajina naj bi najprej uspešno izpolnila 7 zahtev Komisije EU, potem pa naj bi se začetek pristopnih pogajanj morda lahko začel že letos.