S slovenske Policije je prišlo novo opozorilo pred poskusi kriminalcev, da v lastno korist izkoristijo naravno katastrofo, ki je prizadela Slovenijo. To je že tretje svarilo v zadnjem tednu, oziroma od pričetka poplav do danes, posvečeno pa je predvsem spletni prodaji artiklov, pridobivanju podatkov na bančnih karticah in lažnim profilom na družbenih omrežjih.

Vsako prevaro, povezano s poplavami, bi morali kaznovati z najvišjo možno kaznijo (foto: varninainternetu.si)

Policija ponovno opozarja na različne oblike goljufij na spletu, saj so spletni goljufi ažurni in inovativni. Tako sproti posodabljajo svoje trike, s katerimi želijo prevarati uporabnike spleta in priti do premoženjske koristi. Policija je kot prvo obliko prevar, ki so povezane s poplavami, tokrat navedla lažno ponujanje artiklov. Goljufi naj bi na spletu navidezno prodajali artikle, kot so škornji, rokavice, orodje ali celo stroji, po plačilu pa dostave ni od nikjer.

»Druga možna oblika goljufije je, da se goljufi izdajajo za kupca, ki na spletu kupuje blago. S pojasnilom, da blaga zaradi oteženega dostopa zaradi poplav ne morejo prevzeti, prodajalca prepričajo, da v lažen spletni obrazec vpiše vse podatke svoje plačilne kartice, na katero bi domnevno v nadaljevanju nakazal sredstva. Tako posredovani podatki plačilnih kartic so nato lahko zlorabljeni,« pravi policija.

Tretja s poplavami povezana oblika poskusov prevar pa so lažni profili na družbenih omrežjih, ki pozivajo ljudi k temu, da donirajo denarna sredstva. Pri tem spletni kriminalci pogosto uporabljajo lažne profile znanih fizičnih oseb in dobrodelnih organizacij, ki dejansko obstajajo. Če uporabnik spleta naleti na katerokoli obliko poskusa prevare, naj to seveda čim prej prijavi Policiji.

Policija je objavila tudi nekaj nasvetov, kako se izogniti trem opisanim oblikam goljufij. V prvem primeru je potrebno preveriti, ali prodajalec dejansko obstaja in ali morda njegovo podjetje obstaja šele zelo kratek čas. V drugem primeru je jasno, da prodajalci nikoli ne posredujejo podatkov o svojih bančnih karticah, ampak le številko svojega bančnega računa, kamor se nakaže kupnina.

Glede tretjega primera pa je potrebo preverjat podatke domnevnih dobrodelnih organizacij, ali pa se enostavno sami obrniti na tiste uradne, kot so Rdeči križ Slovenije, Karitas Slovenija, Humanitarno društvo ADRA Slovenija, Slovenska filantropija, Evangeličanska humanitarna organizacija ‘Podpornica’in  Zveza prijateljev mladine Slovenije, ali pa da sredstva donirajo prek javnih zbiralnih akcij različnih televizijskih in radijskih postaj.

»Istočasno odsvetujemo kakršna koli nakazila ali predajo denarja neznanim fizičnim osebam, nakazila na neznane tuje bančne račune, nakazila sredstev v virtualnih valutah in druga mednarodna plačila (npr. Western Union in Money Gram),« pa so še dodali s Policije.