Direktorat za proračun in Ministrstvo za finance sta potrdila, da gre s finančnega vidika Sloveniji še vedno kar dobro, čeprav se je primanjkljaj povečal. Po preliminarnih podatkih za prvih 6 mesecev letošnjega leta je državni proračun zabeležil približno 6,3 milijarde evrov prihodkov in 6,7 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj je tako ob polletju dosegel 413 milijonov evrov, velja pa dodati, da so na primer samo subvencije za podjetja in zasebnike dosegle višino 431 milijonov evrov.
Na proračun RS že tretje leto zapored zelo vplivajo ‘zunanji faktorji’ – Covid 19, vojna v Ukrajini, podražitve (foto: MF)
Direktorat za proračun in Ministrstvo za finance (MF) sta objavila podatke o proračunskih gibanjih v prvih 6 mesecih leta 2023. Sicer gre s finančnega vidika Sloveniji še vedno kar dobro, čeprav so podatki v nekaterih segmentih slabši kot v istem obdobju lanskega leta. Lani se je po prvi polovici leta v državnem proračunu nabralo približno 6,4 milijarde evrov prihodkov, odhodki pa so dosegli preko 6,5 milijarde evrov.
Primanjkljaj v proračunu je ob lanskem polletju znašal 125 milijonov evrov, a se je potem že naslednji mesec podvojil. Letos pa preliminarni podatki kažejo, da je bil primanjkljaj po prvih šestih mesecih precej večji. »Proračunski prihodki so bili v polletju po prvih podatkih za 85 milijonov evrov oziroma 1,3 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju, dosegli pa so 47,7 odstotka načrtovanih prihodkov za prvo polletje.
Odhodki so bili glede na lansko prvo polletje višji za 204 milijone evrov oziroma 3,1 odstotka, dosegli pa so 41,6 odstotka odhodov, načrtovanih z rebalansom. Proračunski primanjkljaj je tako ob polletju dosegel 413 milijonov evrov,« so pojasnili z MF. Na to razliko je vplivalo marsikaj. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so se primerjalno znižali za 21,2 %, nedavčni prihodki za 10,1%, prihodki iz EU pa za 11,4 %.
Kljub povečanju prihodkov od trošarin za 20,3 %, pa so na rast primanjkljaja opazno vplivale tudi investicije (železniško omrežje, poplavna varnost, socialno varstvo, javni zdravstveni zavodi) in subvencije. Za investicije so v prvem polletju namenili 23 % več kot v enakem obdobju leta 2022.
Izdatki za subvencije pa so narasli kar za 29,7 %, pri čemer so 431 milijonov prejela zasebna podjetja in zasebniki, ki so jim pomagali zaradi energetske krize. Podjetja in zasebniki so torej od 1. januarja do 1. julija 2023 prejeli več sredstev, kot znaša primanjkljaj v proračunu.