V Bruslju je včeraj potekalo zasedanja Sveta EU za promet, telekomunikacije in energijo. Osrednja tema srečanja je bila razprava o dostopnosti podatkov in njihovi etični uporabi v EU. A otipljivih rezultatov razprava ni dala. 

Slovenska delegacija na Svetu EU za telekomunikacije (foto: gov.s/MJU)

Na Svetu EU za sektorje prometa, telekomunikacij in energije so prisotni ministri razpravljali o dodatnih ukrepih in instrumentih, ki so po njihovem mnenju potrebni za spodbujanje evropskega podatkovnega gospodarstva ter za spodbujanje izmenjave podatkov v zasebnem sektorju. Slovenijo je zastopal Rudi Medved, vodja Ministrstva za javno upravo (MJU), ministri pa so tokrat posebno pozornost namenili graditvi zaupanja v podatkovno ekonomijo, predvsem z vidika razvoja umetne inteligence in avtonomnih sistemov.

Ministri in ostali visoki funkcionarji so razpravljali tudi o predlogu uredbe glede e-zasebnosti. Navkljub prizadevanjem finskega predsedstva državam članicam EU v skoraj treh letih ni uspelo zavzeti niti enotnega splošnega pristopa do predloga. Tokrat so soglašali, da je tekst precej nedorečen (!). Vseeno pa so se tudi strinjali, da je kljub temu treba nadaljevati z regulacijo tako občutljivih področij. Vsekakor pa bi radi občutljive podatke zavarovali na način, ki ne bi postavljal nepotrebnih ovir tehnološkemu razvoju.

Sicer je Svet EU za telekomunikacije je tokrat prvič vodilo hrvaško predsedstvo, predstavil pa se je tudi komisar, ki bo s strani nove Komisije EU pristojen za telekomunikacije – Francoz Thierry Breton. Slednji je pozornost je namenil vprašanju upravljanja in ponovne uporabe podatkov, ter se zavzel za oblikovanje skupnega evropskega podatkovnega področja, saj smo tudi po besedah komisarja v Evropi še vedno precej neenotni glede upravljanja s podatki.

Seveda pri ponovni rabi podatkov ostajata po Bretonovih besedah ključni umetna inteligenca in kibernetska varnost. Na koncu srečanja je ministrski vrh poleg ostalega sprejel sklepe, s katerimi se daje ustrezen pomen 5 G tehnologiji za evropsko gospodarstvo in razvojne priložnosti, pri čemer se poudarjajo prav varnostni izzivi. Na koncu sestanka morajo pač prisotni običajno sprejeti nek neobvezujoč, nevtralen in vsebinsko prazen dokument, sicer bi kdo lahko pomisli, da je bilo tudi to zasedanje le potrata časa in davkoplačevalskega denarja.