Spletni velikani se še vedno niso uskladili z  vsemi zahtevami EU. Evropska komisija je tako konec tedna okrepila svoje ukrepe proti Microsoftu, saj od te družbe že od sredine marca ni prejela odgovora na zahtevo po informacijah v zvezi s posebnimi tveganji, ki izhajajo iz funkcij generativne umetne inteligence njenega spletnega iskalnika Bing.

Akt o digitalnih storitvah (DSA), katerega cilj je zagotoviti varnejše, pravičnejše in preglednejše spletno okolje, se je 17. februarja začel dokončno uporabljati za vse spletne posrednike v EU, posebej pa se nanaša na t. i. ‘spletne velikane’. Mesec dni zatem je Komisija EU sprožila uradno preverjanje družbe AliExpress, ki naj bi kršila DSA na več področjih in obenem ni naredila dovolj za ublažitev sistemskih tveganj na svoji platformi ter zagotavljanju varnost svojih storitev.

Tedaj je Evropska komisija poslala tudi dodatne zahteve po informacijah družbi LinkedIn, ki se nanaša na preglednost področja in profiliranje uporabnikov pri oglaševanju. Spletnim ‘velikanom’ Google Search, Facebook, Bing, Instagram, Snapchat, TikTok, YouTube in X pa so bile poslane podobne dodatne zahteve za informacije o njihovih ukrepih za ublažitev tveganj, povezanih z generativno umetno inteligenco.

Dva meseca kasneje je Evropska komisija sporočila, da je pravkar okrepila svoje ukrepe proti družbi Microsoft, saj od te družbe že vse od 14. marca ni prejela nobenega odgovora na svoje zahteve po podrobnejših informacijah glede iskalnika Bing. »Komisija z današnjo pravno zavezujočo zahtevo po informacijah tako prosi Bing, naj do 27. maja predloži ustrezne notranje dokumente in podatke.

Zahteva po informacijah temelji na sumu, da je Bing, ki je bil imenovan za zelo velik spletni iskalnik, kršil akt o digitalnih storitvah zaradi tveganj, povezanih z generativno umetno inteligenco,« piše v zadnji obrazložitvi Evropske komisije. Dejstvo je, da organi EU želijo zaščititi potrošnike, medtem ko na ostalih velikih spletnih tržiščih, kot so na primer Kitajska in Združene države Amerike, zakonodaje niso napisane v prid potrošnikov, ampak bolj v prid proizvajalcem oz. ponudnikom.

Že na začetku meseca pa je Komisija EU sprožila uradno preverjanje, ali je družba Meta, ki stoji za družbenim omrežjem Facebook (FB), kršila DSA. Domnevne kršitve zajemajo sume, da Meta ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z obravnavanjem širjenja zavajajočih oglasov, dezinformacijskih kampanj in usklajenega nepristnega vedenja v EU ter da Meta ni ublažila tveganj, povezanih z učinki FB in Instagrama na državljanski diskurz in volilne procese.

Prav tako sumijo, da način delovanja Mete glede obravnav in objav politično obarvanih vsebin, ki znižuje politično vsebino v sistemih priporočil na Instagramu in Facebooku, ni skladen z obveznostmi DSA. Za konec so navedli še, da najbrž tudi Metin mehanizem za obveščanje in ukrepanje, ki uporabnikom omogoča, da obvestijo o prisotnosti nezakonite vsebine v njenih storitvah, ni skladen z DSA. Zaradi vsega tega so napovedali začetek poglobljene preiskave.