Poslanci Evropskega parlamenta so se ob koncu leta ozrli nazaj in nanizali vse svoje aktivnosti v zadnjih 12 mesecih. Leto 2019 so majske evropske volitve razdelile ne dve večji obdobji – v prvi polovici leta je bil Parlament osredotočen na sprejemanje zakonodaje, v drugi polovici pa vzpostavljal svoj novi mandat. Zadnjih šest mesecev tako Parlament ni opravil prav veliko.

Najbrž je še največji dosežek Parlamenta EU v letu 2019 prepoved prodaje plastičnih artiklov za enkratno uporabo. Zelo zgovorna fotografija je nastala na plaži na Baliju decembra leta 2016 (foto: Twitter/Rudi Waisnawa)

 

V prvih mesecih leta 2019 so poslanci Evropskega parlamenta hiteli, da bi še pred majskimi evropskimi volitvami sprejeli nove predpise o vrsti vprašanj. Parlament je odločil, da bo pri novih osebnih avtomobilih, dostavnih vozilih in večjih tovornih vozilih še bolj zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Potem so se posvetili plastiki in določili, da bodo z letom 2021 prepovedani plastični proizvodi za enkratno uporabo – vilice, krožniki, kozarci, slamice …

Poslanci so na aprilskem plenarnem zasedanju izglasovali, da bo treba od leta 2022 v vsa nova vozila vgraditi dodatne varnostne elemente, na primer inteligentne sisteme za uravnavanje hitrosti, s čemer naj bi zmanjšali število smrtnih žrtev na cestah. Podprli so tudi krepitev Evropske agencije za mejno in obalno stražo, ki bo tako do leta 2027 štela stalnih 10.000 pripadnikov.

Sprejeli so še novo direktivo o avtorskih pravicah, s katero naj bi pravice avtorjev in medijskih hiš na spletu zaščitili tako, kot so zaščitene tudi sicer, ter Evropski akt o dostopnosti, s katerim bo invalidom in starejšim zagotovljen boljši dostop do različnih storitev in izdelkov, na primer do bankomatov, pametnih telefonov in avtomatov za nakup vozovnic. Parlament je uzakonil tudi nove predpise o vseevropski zaščiti ‘žvižgačev’, ki razkrivajo kršitve zakonodaje Unije ter blokiral predlog Komisije o pravilih za zaščito čebel pred pesticidi.

Na evropskih volitvah maja je bila sicer volilna udeležba najvišja v zadnjih 20 letih, šele julija pa so se novoizvoljeni evroposlanci odločili, da bo novi predsednik Parlamenta postal Italijan David Sassoli, nova predsednica Komisije pa v Bruslju rojena Nemka Ursula von der Leyen. Potem vse so do 1. decembra potekale razne procedure, predstavitve novih kandidatov za komisarje. 

Novembra je sicer Parlament obiskal lanskoletni dobitnik nagrade Saharova za svobodo misli – ukrajinski filmski režiser Oleg Sencov, ki je osebno prevzel nagrado, potem ko je bil po dogovoru o izmenjavi jetnikov končno izpuščen iz ruskega zapora. Pred božično-novoletnimi počitnicami so parlamentarci podelili še letošnjo nagrado Saharova za svobodo misli in sicer podelil Ilhamu Tohtiju, zaprtemu aktivistu, ki se bori za pravice ujgurske manjšine na Kitajskem. 

Med dejavnosti parlementa so prišteli tudi razglasitev letošnje filmske nagrade LUX prize, ki je pripadla makedonski režiserki Teoni Mitevski in sicer za film ‘Bog obstaja, ime ji je Petrunija’. Gre za film o ženski, ki se upre sistemu in zmaga.