Pravkar je pričel veljati nov meddržavni sporazum o sodelovanju med EU in Avstralijo. Sporazum, ki je kljub izjemno dolgim pripravljalnim proceduram še vedno zgolj okviren, vseeno utrjuje strateško partnerstvo med EU in Avstralijo in zaznamuje novo poglavje v dvostranskih odnosih.

Uluru – ena od največjih znamenitosti Avstralije in hkrati največji kamniti monolit na svetu (foto: pxhere.com)

Nov okvirni meddržavni sporazum med EU in Avstralijo, ki je stopil v veljavo v petek (21. oktobra 2022), je namenjen spodbujanju tesnejšega sodelovanja med političnimi strukturami, gospodarskimi družbami in organizacijami civilne družbe obeh strani. Sodelovanje naj bi olajšalo doseganje interesov Evropske unije in Avstralije na vseh ravneh – na dvostranskem, regionalnem in globalnem nivoju.

Nov sporazum, ki naj bi bil kar nekakšna prelomnica v odnosih med Avstralijo in EU, se konkretno tiče področij zunanje politike, varnosti, globalnega razvoja, humanitarne pomoči, gospodarstva, trgovine, pravosodja, prava, raziskav, inovacij, informacijske družbe, izobraževanja, kulture, trajnostnega razvoja, energije, prometa, ribištva, pomorstva in medicine oziroma zdravja.

Sicer je bil okvirni sporazum med EU in Avstralijo doslej v začasni uporabi, da bi nekoč iz okvirnega postal dokončen, pa bo najbrž potrebno še vsaj nekaj let. Postopki za sedanjo obliko tega meddržavnega dogovora so namreč pričeli teči že aprila leta 2016, ko sta Visoka predstavnica EU in Komisija EU predložili Svetu EU predložili skupni predlog o podpisu in začasni uporabi sporazuma med EU in njenimi državami članicami ter Avstralijo.

Ta začasni dogovor je bil nato podpisan v filipinski prestolnici Manili avgusta leta 2017, predlog o sklenitvi sedanjega okvirnega sporazuma pa je Evropski parlament odobril že aprila leta 2018. Potem pa so usklajevanja in dogovarjanja stekla s klasično EU-hitrostjo, tako da je šele slaba štiri in pol leta kasneje končno tudi pričel veljati ta okvirni sporazum.