Evropski parlament je sprejel nova pravila glede onesnaževanja vod s plastiko. Posledice sedanjih navad, ko plastično embalažo enkrat uporabimo, nato pa zavržemo, so namreč v čedalje večji meri opazne videti na obalah in v oceanih po vsem svetu. Plastični odpadki že tako onesnažujejo oceane, da bo po nekaterih ocenah do leta 2050 v njih več plastike kakor rib.
Alarm hudega zastrupljanja voda s plastiko je sicer zazvonil, a bo brez odločenga globalnega posredovanja vse zaman (foto: europarl.europa.eu)
Nova pravila EU, ki so jih poslanci sprejeli konec oktobra, obravnavajo izgubljeno ribolovno orodje in plastične proizvode za enkratno uporabo, ki jih najpogosteje najdemo na evropskih obalah. Ti dve kategoriji predstavljata 70 % evropskih morskih odpadkov. Plastika pa ne onesnažuje zgolj obale, temveč ogroža tudi morske živali, ki se ujamejo v večje kose plastike, manjše pa pogosto zamenjajo za hrano.
Če morske živali zaužijejo plastične delce, pogosto ne morejo več prebavljati običajne hrane, v njihov organizem pa lahko zaidejo strupena kemična onesnaževala. Potem pa te ribe ribiči ulovijo in tako tudi ljudje prek prehranske verige zaužijejo isto plastiko. Kako to vpliva na naše zdravje še ni podrobno znano, a mu zagotovo ne koristi.
Odpadki v morju povzročajo izgubo sektorjem in skupnostim, odvisnim od morja, pa tudi proizvajalcem, saj le približno 5 % vrednosti plastične embalaže ostane v gospodarstvu, preostanek pa se dobesedno zavrže. Zaradi tega je potrebno ubrati pristop, ki bi se v večji meri osredotočal na recikliranje in ponovno uporabo materiala. Najbolj učinkovito bi bilo preprečiti, da bi v oceane zašlo še več plastike.
Med odpadki, ki ležijo na obalah, je sicer največ plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, saj jedilni pribor, plastenke, cigaretni ogorki in vatirane palčke predstavljajo skoraj polovico odpadkov v morju. Zato so predlagali popolno prepoved plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, za katere so že na voljo nadomestni proizvodi iz drugih materialov.
Sem sodijo vatirane palčke, jedilni pribor, krožniki, slamice, mešalne palčke za pijače in palčke za balone. Poslanci so na seznam dodali tudi proizvode iz oksorazgradljive plastike in posode za hitro prehrano iz polistirena. Predlagali pa so še, da se do leta 2025 za 25 % zmanjša uporaba posode za hrano ter za 50 % uporaba cigaretnih filtrov, ki vsebujejo plastiko.
Dodali so tudi obvezo, da proizvajalci artiklov, kot so ovoji, cigaretni filtri, mokri robčki in podobno, krijejo stroške ravnanja z odpadki in čiščenja (tako imenovana razširjena odgovornost proizvajalca). Prav tako je cilj, da se začne do leta 2025 zbirati 90 % plastenk za pijače (na primer prek shem za vračilo kavcije), in da se zahteva označevanje higienskih vložkov, mokrih robčkov in balonov, ki bi uporabnike obveščale, kako jih pravilno odvreči.
Tudi proizvajalci ribolovne opreme, katera predtavlja 27 % odpadkov v morju, bi morali kriti stroške ravnanja z odpadki, ki nastanejo pristaniškim sprejemnim zmogljivostim. Države EU bi morale tako do leta 2025 začeti zbirati vsaj 50 % izgubljene ribolovne opreme in je 15 % reciklirati, so še sporočili s Parlamenta EU.