Vzporedno s 57. svetovnim kongresom Mednarodne hmeljarske organizacije, ki je te dni potekal v Žalcu, in Svetovnem dnevom piva (28. julij), so objavili tudi gospodarske podatke o slovenskem pivovarstvu. Proizvodnja hmelja je namreč z roko v roki s pivovarstvom, še posebej pa to velja za Slovenijo, ki se obenem poinaša s proizvodnjo kakovostnega hmelja in tudi s tradicijo varjenja piv. Poleg tega se je pivovarstvo po osamosvojitvi Slovenije močno razširilo.
Proizvodnja hmelja neizbežno poteka vzporedno s proizvodnjo piva (foto: romagna.com)
Danes je v Sloveniji eno samo zares veliko pivovarsko družbo – Pivovarno Laško Union d.o.o., katera združuje podjetji Pivovarno Laško in Pivovarno Union in se ponaša z daleč največjim tržnim deležem. Poleg rdeče-zelene kapitalske kombinacije (in uvoženega piva) je na slovenskem trgu prisotnih nekaj več kot 100 malih pivovarn. Njihov tržni delež pa zaenkrat predstavlja samo približno 2% proizvedenega piva (od 2 mio hl piva) v Sloveniji.
Sicer o začetkih pivovarstva na slovenskih tleh pričajo najdbe skoraj 4000 let starih pivskih sodov na ljubljanskem barju. Kasneje so na današnjem ozemlju Slovenije zabeležili pitje piva v rimskih časih, bližje sodobnosti pa je bila prva znana pivovarna na Slovenskem postavljna v stolpu Loškega gradu. V časih razsvetljene avstrogorske vladarke Marije Terezije je bilo na slovenskem že veliko pivovarn, od česar jih je bilo precej ilegalnih. Leta gospodovega 1796 je bilo v Ljubljani že kar 6 uradnih pivovarn, z letom 1825 pa se pivovarstvo kot obrti začne širiti tudi v Laškem in v Mariboru.
“O pravem porastu pivovarstva pri nas pa lahko govorimo po razglasu o registraciji pivovarn leta 1848. Na prelomu 19. in 20. stoletja je bilo pivovarstvo kot proizvodna dejavnost, prisotna praktično v vseh delih zdajšnje Slovenije, lepo razvita in skupaj z njo tudi kultura pitja piva. Zadnjih 20 let pa beležimo prvi val ustanavljanja novih t. i. malih pivovarn, kar je kasneje deloma zamrlo in se znova obudilo šele v zadnjem času po vzoru malih pivovarn v tujini,” so pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
O priljubljenosti piva med Slovenci govorijo tudi analize Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Ta so povzeli podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), po katerih popijemo prebivalci Slovenije v povprečju od vseh alkoholnih pijač največ piva. V letu 2015 je po njihovih podatkih vsak od nas popil v povprečju 97,6 litra te pijače. Po podatkih Evropskega združenja pivovarjev pa v EU Čehi v povprečju na leto spijejo kar za 86 % več piva kot Slovenci, medtem ko Italijani in Francozi bolj prisegajo na vina in popijejo za 60 % piva manj od nas.