Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je sodelovalo na video-konferenci, katere osrednja tekma je bila samooskrba s hrano doma in v EU. Pandemija koronavirusa je namreč marsikje sprožila alarmni zvonec na področjih oskrbe s hrano, samooskrbe in spodbujanja pridelave lokalne hrane.
V letnih podatkih o pridelavi hrane so sicer prisotna nihanja, ki so povezana z obilnostjo letine in s sezonskimi z vremenskimi razmerami, vplivajo pa predvsem na količine pri pridelavi rastlinske hrane (foto: pixabay.com/ truthseeker)
Sodelujoči na video-konferenci oziroma strokovnem posvetu so primerjali stopnje samooskrbe pri različnih vrstah živili v Republiki Sloveniji in tudi na nivoju Evropske unije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je zastopal državni sekretar dr. Jože Podgoršek, sodelovali pa so še izr. Prof. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete, evropski poslanec Franc Bogovič ter direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik.
V Sloveniji naj bi bili po zadnjih podatkih najbolj samooskrbni z mlekom, govejim mesom, perutninskim mesom in vinom. »Predvsem zaradi vpliva letine pa niha samooskrba z žitom (v letu 2018 pšenica le 41 %, koruza za zrnje 89 %), pa tudi sadjem in zelenjavo (sadje 47 %, zelenjava 41 %). EU pa je na drugi strani visoko samooskrbna z mesom in mlekom, pri žitu, in sicer 103 % (oziroma 113 % pri pšenici) ter prašičjem mesu (118 %),« so sporočili z MKGP.
Dodali pa so še, da se je slovenski agroživilski sektor z izbruhom pandemije koronavirusa znašel pred nepričakovanimi izzivi. Pandemija in zapiranje meja sta v ospredje potisnili pomen lokalno pridelane hrane in dolžine oskrbnih verig. Ugotovljeno je bilo tudi, da je zaradi občasnih omejitev pretoka blaga, storitev in delovne sile prihajalo do motenj oskrbe z repro-materialom, živimi živalmi, opremo, itd.
Prav tako so zaznali, da so se pojavljali tako presežki proizvodnje v mlakarskem sektorju, kot tudi zastoji pri prodaji govedi in drobnice. Najbrž bi bilo dobro unovčiti pravkar pridobljene ‘izredne’ izkušnje in posodobiti strategijo razvoja slovenskega kmetijstva, s mislijo na morebitne bodoče pandemije oziroma podobne izredne dogodke. Cilji so jasni – dolgoročno zagotoviti uravnoteženo samooskrbo, konkurenčnost, produktivnost in odpornost te za Slovenijo življenjsko pomembne gospodarske panoge.