Evropski projekt SmartCommUnity, pri katerem je vodja konzorcija Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, se posveča boljši kakovosti življenja na podeželju in v gorskih krajih s pomočjo digitalizacije. Pri tem se izmenjujejo izkušnje in dobre prakse petih različnih evropskih držav.
Zadnji sestanek konzorcija v švicarskem Willisau je zaznamovala tudi zelena mobilnost (foto: IPPR/FE UL)
Mednarodni projekt mreže ‘SmartCommUnity’, ki se imenuje ‘Ustvarjanje funkcionalne transnacionalne skupnosti za pametni prehod v Alpah’, podpira alpska podeželska območja, da v čim večji meri izkoristijo prednosti digitalizacije, da se odločijo za pametne prehode in da ustvarijo funkcionalno transnacionalno skupnost v Alpah ter v okviru akcijske skupine EUSALP 5 Smart Alps Network.
»Projekt se financira v okviru programa Interreg Območje Alp 2021-2027 za obdobje treh let. Vrednost projekta je 2.8 milijona evrov. Glavni koordinator projekta je dr. Jure Trilar z vodilnega konzorcijskega partnerja Univerze v Ljubljani. Podeželska in gorska območja so zaradi pomanjkanja (javnih) storitev, digitalne infrastrukture, povezanih znanj in spretnosti izpostavljena odseljevanju in gospodarskemu nazadovanju.
Digitalizacija je za te regije velika priložnost, da povečajo svojo privlačnost kot kraji za delo in življenje,« so pojasnili s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je vodja konzorcija pri tem projektu. V okviru projekta se sicer ustvarja skupna mreža za izmenjavo znanj, izkušenj in dobrih praks s podeželskih ter gorskih območij petih različnih alpskih držav – Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije in Francije.
Cilj je boljše razumevanje pametnih podeželskih območij in njihov hitrejši razvoj s pomočjo digitalizacije in s pomočjo ‘pametnih skupnosti’. Pojasnili so še, da so t.i. ‘pametne skupnosti’ tiste tesneje povezane skupnosti prebivalcev gorskih ali podeželskih krajev, ki se zavedajo svoje identitete, izvora, kulture, obrti, izdelkov in drugih specifik matične regije, želijo pa aktivno spodbujati spremembe, ki jih lahko prineseta zeleni in digitalni prehod.
Zato so tovrstne ‘pametne skupnosti’ zelo odprte za inovacije, učenje in za celostno delovanje v smeri pametnih in zelenih območij, poleg tega pa si prizadevajo, da bi ta območja postala ogljično nevtralna ter precej bolj privlačna za življenje in delo za vse starostne skupine.