V Hiši Evropske unije v Ljubljani so izpeljali okroglo mizo o zastraševalnih tožbah (SLAPP). Gre za tožbe, ki se vlagajo samo zato, da bi preprečile aktivnosti novinarjev, aktivistov in drugih predstavnikov civilne družbe. Še posebej rade pa se vlagajo, ko je potrebno preprečiti razkritje afer ali odvrniti pozornost širše javnosti od spornih tem.

Evropska komisija je lani predstavila nov predlog Direktive za zaščito ljudi pred zastraševalnimi tožbami (SLAPP). To so načrtne oz. namenske tožbe, katere vlagajo pravne in fizične osebe, ki imajo veliko denarja ali veliko političnega vpliva, njihov cilj pa onemogočiti novinarje, aktiviste in civilno družbo. Zastraševalne tožbe so najbolj pogoste, ko je potrebno preprečiti razkritje kakšne afere ali odvrniti pozornost širše javnosti od določene problematike.

Na okrogli mizi o zastraševalnih tožbah so sodelovali državni sekretar z Ministrstva za pravosodje in dolgoletni poslanec Evropskega parlamenta Igor Šoltes, odvetnica Jasna Zakonjšek, novinar Primož Cirman, sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani Đorđe Grbović, poslanka v Evropskem parlamentu Irena Joveva (preko video-povezave), pogovor pa je povezovala vodja projekta PatFox Barbara Rajgelj.

»Evropska komisija je lani predstavila predlog za zaščito oseb pred takšnimi tožbami. Gre za predlog Direktive o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki, katerih namen je cenzurirati, ustrahovati in utišati kritične posameznike tako, da se jih obremeni s stroški pravne obrambe, dokler svojih kritik ali nasprotovanj ne opustijo,« so pojasnili z Ministrstva za pravosodje.

Slovenija je sicer naklonjena novemu predlogu Komisije EU, čeprav je le-ta še vedno pomanjkljiv. Zato je slovenska stran, kjer so pri pripravi stališč sodelovali Ministrstvo za pravosodje, Center nevladnih organizacij Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije in Ministrstvo za kulturo, zelo aktivna pri pogajanjih v Svetu EU in bi rada zagotovila pravno precej bolj kakovostno končno besedilo direktive.

Ključna elementa novega predloga direktive se tičeta dveh glavnih zaščitnih ukrepov za toženo stranko – to sta določanje višine varščine in poenostavitev postopkov s področja zgodnje zavrnitve.